Temačna pravljica o vsem, kar skrivamo in tlačimo

Orkester in zbor Gledališča Majskega glasbenega festivala v Firencah bosta pod taktirko Zubina Mehte na odru Cankarjevega doma v sodelovanju z režiserko Stefanio Grazioli izvedla Verdijevega Trubadurja (Il Trovatore), opero iz leta 1853. Stefania Grazioli je obnovila produkcijo Cesareja Lievija, ki je Trubadurja opisal kot nočno opero.

»Trubadur je nočna opera (vse se dogaja ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah), temačna in obupana. Liki se gibljejo v temačni in pusti pokrajini brez življenja, ujeti v usodo smrti. Vse se zdi končano in sežgano, še preden se začne. Ogenj, ki je že zdavnaj ugasnil, žge in hrani vsako njihovo gesto. Ogenj, ki je sovražnik življenja, njegovega postajanja, njegove biti. Ogenj, ki je fiksiral vsako dejstvo absolutne nujnosti, ki ga je mati izrekla pred svojo smrtjo: maščevala bom ... Preteklost se vrne. Mati se vrne, neumorna je in muči um vsakega od njih. Deli in podvaja resničnost (na eni strani sedanjost, na drugi preteklost, na eni strani realno, na drugi imaginarno), vendar to ni dovolj: topi, meša, in življenje postane magma. Razlike izginejo. Vizija in resničnost sovpadeta. Zavestno in nezavedno se prepleteta in izničita. In kaos. Pravi ogenj: (konec),« beremo o produkciji ­Cesareja Lievija.

Večna zgodba o junaštvu in vstaji

Učinkovita dramaturgija

O Verdijevi prvi operi, ki jo je skladatelj zaradi uspeha lahko napisal brez naročila, je Lievi povedal, da jo zaznamuje bučna in živahna glasba, bolj kot zgodbo pa da je Verdi hotel poudariti čustvovanje nastopajočih likov. Njihova čustva so prvinska in vezana na podzavest, aktualnost te »temačne pravljice« pa vidi v dejstvu, da govori o našem notranjem svetu, o vsem, kar tlačimo in skrivamo, dokler ne privre in pribuči na dan – ali kot je rekel režiser, čigar produkcijo je obnovila Stefania Grazioli, eksplodira.

Zubinu Mehti je nekdanji predsednik Borut Pahor podelil zlati red za zasluge. FOTO: Simone Donati

Trubadur, kot poudarjajo pri Festivalu Ljubljana, spada med Verdijeva dela, v katerih je »dramaturško učinkovito povezal posamezne tonalitete z nekaterimi liki ali skupinami, da bi jasno predstavil razlike med karakterji in družbenimi položaji, ki jih zasedajo«. V glavnih vlogah bodo nastopili Leon Kim (študiral je v Južni Koreji, specializiral se je v Italiji, kjer je dobil več nagrad, na primer prvo mesto na tekmovanju Cappuccilli – Patanè –​Respighi), Carolina López Moreno, ki se lahko pohvali z nastopi v dvoranah, kot sta Carnegie Hall in Berlinska filharmonija, Matteo Desole ter Olesja Petrova, ki je sodelovala z več priznanimi dirigenti, med njimi z Valerijem Gergijevom.

Zbor bo vodil Lorenzo Fratini, orkester pa Zubin Mehta, ki je leta 1985 postal šef dirigent Orkestra Majskega glasbenega festivala v Firencah, pozneje pa je prejel naziv častnega dirigenta. Firenški Majski glasbeni festival je sicer najstarejši italijanski glasbeni festival in je primerljiv s tistima v Salzburgu in Bayreuthu; Zubin Mehta je v karieri prejel še več častnih nazivov ter med drugim svojo ploščo na hollywoodskem pločniku slavnih.