Prvič v Sloveniji, edinkrat v Evropi

Arturo O'Farrill (1960, Mehika) velja za najpomembnejšega predstavnika latino-jazzovske scene. Na Ljubljana Festivalu bo nastopil ob 30-letnici sodelovanja z Branetom Rončelom. Tako organizatorji kot nastopajoči 30. junija v Križankah obljubljajo edinstveno in navdušujočo izkušnjo z vrhunskimi plesnimi ritmi.

Da se je Arturo O'Farrill, ki je po očetovi strani tudi kubanskega rodu, razvil v tako izjemnega glasbenika, sta zaslužna tudi njegova starša: oče Chico O'Farrill, pianist, skladatelj in vodja orkestra, ter mama, pevka Lupe Valero. Glasbenik, ki se je že pri dvanajstih odločil, da bo preostanek živ­ljenja namenil igranju klavirja, je danes vodja najpomembnejšega latino-jazzovskega big banda, s katerim je prejel kar sedem grammyjev – zadnjega lani za album Fandango at the Wall in New York v kategoriji najboljšega latino-jazzovskega albuma.

Pianist je najudobnejša vloga

Afro Latin Jazz Orchestra je bil ustanovljen leta 2002. Pri Festivalu Ljubljana so navedli, da so ga na program 72. Ljubljana Festivala uvrstili »ob 30-letnici sodelovanja z mednarodno priznanim umetniškim vodjem festivalov, radijskim in televizijskim voditeljem Branetom Rončelom, ki je v festivalske programe od leta 1994 umestil več kot petdeset koncertov svetovno priznanih glasbenikov iz različnih multikulturnih okolij – jazz, funk, latino; Afrika, Brazilija, Kuba, New York –, kot so Irakere, Arturo Sandoval, Oscar D'León, Gilberto Gil, Caetano Veloso, Maria Bethânia, Celia Cruz, New York Salsa All Stars, Miriam Makeba, Los Van Van, Milton Nascimento, Issac Delgado, Manolín 'El Médico de la salsa'«.

Big band sestavlja osemnajst članov, in sicer poleg Artura O'Farrilla na klavirju še Jasper Dutz in Sun Yoo na altovskem saksofonu, Ivan Renta in Berta Moreno na tenorskem saksofonu, Larry Bustamante na baritonskem saksofonu, Seneca Black, Jim Seeley, Bryan Davis in Rachel Therrien na trobenti, Jasim Perales, Rafi Malkiel in Juanga Lakunza na pozavni, Earl McIntyre na basovski pozavni, Keisel Jiménez na kongah, Carlos Maldonado na tolkalih, Raul Reyes na kontrabasu ter Vince Cherico na bobnih.

Arturo O'Farrill, ki se najbolje počuti v »preprosti vlogi« jazzovskega pianista, je glasbeno osebnost gradil in kalil prav ob igranju tega inštrumenta, zlasti po selitvi družine iz Mehike v ZDA, v New York leta 1965. »Formalno glasbeno izobrazbo je pridobival na srednji šoli za glasbo, umetnost in uprizoritvene umetnosti LaGuardia, šoli za glasbo Manhattan in konservatoriju za glasbo v Brooklynu. Ob koncu sedemdesetih let je njegov talent prva zaznala prav tako pianistka, skladateljica in organistka Carla Bley. V njenem orkestru je ostal tri leta,« prebiramo v njegovem življenjepisu, za zmes jazza in latina pa ga je gotovo navdušil oče Chico. Ta je kmalu zatem, ko sta jeseni 1947 ameriški trobentač Dizzy Gillespie in njegov trobentaški prijatelj Mario Bauzá v Carnegie Hallu prvič predstavila skladbe, ki so raziskovale povezavo med afrokubansko glasbo in jazzom, začel sodelovati z velikani obeh scen: jazzovske in latino.