Štirje klavirski koncerti Rahmaninova v dveh dneh

Budimpeški koncertni simfonični orkester je eden od vodilnih ­orkestrov v državi. Njegov repertoar se razteza od obsežnih klasičnih orkestrskih del do sodobne madžarske glasbe. Svoj progresivni značaj kaže v prvinski izvajalski sposobnosti glasbenikov in edinstvenem zvoku orkestra. V Ljubljani bodo v začetku julija izvedli štiri klavirske koncerte skladatelja Sergeja Rahmaninova.

Začetki Budimpeškega koncertnega simfoničnega orkestra segajo v leto 1907. Ob njegovi stoletnici delovanja je njegov glasbeni vodja in glavni dirigent postal András Keller, svetovno znani profesor vio­line, ustanovitelj kvarteta Keller, ki je bil pred tremi leti odlikovan z najvišjo državno nagrado za znanost in umetnost, nagrado Lajosa Kossutha.

Pod njegovim vodstvom je orkester doživel precejšnjo prenovo z mladimi in nadarjenimi umetniki, edinstveno programsko strukturo in tematskim festivalskim programom. Poleg nenehnega širjenja klasičnega repertoarja Keller poudarja sodobna dela, med katerimi so številna doživela premiero na Madžarskem. Kot pravi, nam glasbe ni treba razumeti, ampak jo raje poslušajmo, čutimo in ji dovolimo, da teče skozi nas. »Če je nekdo pripravljen narediti to intelektualno-duhovno naložbo, ga bo tako obogatila, da bo videl svoje celotno življenje popolnoma drugače,« je prepričan.

Orkester je od leta 2007 doživel precejšnjo prenovo pod vodstvom Andrása Kellerja, svetovno znanega profesorja violine, odlikovanega z najvišjo madžarsko nagrado za znanost in umetnost. FOTO: László Mudra

Orkester je v zadnjem desetletju pridobil širše občinstvo in se uveljavil na mednarodnem prizorišču. Izvaja obsežna simfonična dela Stravinskega, Čajkovskega in Šostakoviča, klasične koncerte Mozarta in Beethovna, pa tudi koncerte sodobne skladbe Györgya Ligetija, Thomasa Adésa, Györgya Kurtága, Krzysztofa Pendereckega in Lászla Vidovszkega. Skladatelj in pianist Kurtág, ki velja za živo legendo madžarske sodobne glasbe, je častni predsednik orkestra, sodelujejo tudi z mednarodno priznanimi solisti, kot so Gidon Kremer, Heinz Holliger, Isabelle Faust, Katia Buniatišvili, Ana Vinicka, Mihail Pletnjov in Jevgenij Koroljov.

Z enim od najvplivnejših pianistov našega časa

Na 72. Ljubljana Festivalu bodo izvedli dva koncerta, s pianistom Mihailom Pletnjovom vse štiri klavirske koncerte skladatelja Sergeja Rahmaninova. Pletnjov, ki se je uvrstil na mednarodni pianistični zemljevid z zmago na mednarodnem tekmovanju Čajkovskega leta 1978, je danes med najvplivnejšimi umetniki svojega časa.

Pianist Mihail Pletnjov se je na mednarodni pianistični zemljevid vpisal z zmago na mednarodnem tekmovanju Čajkovskega leta 1978, danes velja za enega od najvplivnejših umetnikov svojega časa. FOTO: Irina Shymchak

Za vrhunske interpretacije in nastope je prejel številna priznanja, tudi grammyja za lastno priredbo Pepelke Sergeja Prokofjeva, pri kateri je z njim sodelovala tudi legendarna pianistka Martha Argerich, ki bo nastopila na sklepnem koncertu tokratnega poletnega festivala.

Prvi večer, 3. julija, bo orkester vodil umetniški vodja in šef dirigent András Keller. Pod njegovo taktirko bosta zazveneli deli Rahmaninova Klavirski koncert št. 1, ki ga je skladatelj zasnoval po zgledu Klavirskega koncerta v a-molu, op. 16 Edvarda Griega, in Klavirski koncert št. 2, ki danes velja za eno od njegovih najbolj priljubljenih kompozicij. Z njim je Rahmaninov zaslovel kot koncert­ni skladatelj. Na programu prvega koncertnega večera bo še suita Čudežni mandarin Béle Bartóka.

Večer zatem bo orkester pod taktirko avstrijskega maestra Alekseja Kornienka, ki je pri nas nazadnje nastopil na 68. Ljubljana Festivalu z Ansamblom Gustava Mahlerja, izvedel Klavirski koncert št. 3, ki slovi kot eno od zahtevnejših del v klasičnem klavirskem repertoarju. Pred premorom bomo prisluhnili še Bartókovim Madžarskim slikam, navdihnjenim z madžarsko tradicionalno glasbo, večer pa bo zaokrožil redko izvajan Klavirski koncert št. 4 Rahmaninova, v katerem se kažejo vplivi jazzovske glasbe s pridihom Rapsodije v modrem ­Georgea Gershwina.