Večna zgodba o junaštvu in vstaji

Priznani armenski skladatelj Aram Hačaturjan se je za ustvarjanje baleta Spartak odločil, ker je hotel ohraniti pri življenju junaško zgodbo vstaje sužnjev v starem Rimu. Pisanja se je lotil­ decembra 1941, ko je svet pretresala čedalje bolj kruta druga svetovna vojna.

»Pomembno je, da ljudje poznajo in se spomnijo imen tistih, ki so v zori zgodovine človeštva pogumno vstali proti zasužnjevalcem in se postavili za lastno svobodo in neodvisnost,« je povedal Aram Hačaturjan. Libreto je podpisal Nikolaj Volkov, ki se zavestno ni naslanjal na slovit roman Spartak iz leta 1874 italijanskega pisatelja Raffaella Giovagnolija, temveč na tekst grškega filozofa Plutarha. »Hrbtenica baleta je tragična zgodba Spartaka, zgodba o vzponu in smrti vodje, zgodba o junaku, čigar um, volja in visoki ideali so premagali omejitve svojega časa in postali nesmrtni simboli boja zatiranih razredov in ljudi proti zatiralcem.«

Slovenskemu občinstvo bo balet predstavilo Državno operno in baletno gledališče Astana Opera v sodelovanju z Orkestrom Slovenske filharmonije. FOTO: promocijsko gradivo

Pisanje baleta je trajalo več let; končano je bilo februarja 1954. Premierno je bil uprizorjen 27. decembra 1956 v Marijinem gledališču v Sankt Peterburgu v izvedbi slovitega koreografa Leonida Jakobsona. Dokončno obliko je balet dočakal šele leta 1968 s popravki slovitega sovjetskega balet­nega mojstra Jurija Grigoroviča v Bolšoj teatru v Moskvi. Za razliko od izvornega dela je posodobljena različica prinesla poglobljen psihološki pristop in več napetosti. Tudi samo oblikovanje predstave, ki ga je podpisal Simon Virsaladze, je pritegnilo veliko hvale.

Tako je postal balet Spartak primer popolnega spoja glasbe in plesa, koreografije in slikanja. Tako ga danes naštejemo ob drugih Grigorovičevih slavnih stvaritvah, kot so Ivan Grozni, Hrestač in Trnuljčica. Spartak je bil tudi zadnji Hačaturjanov balet. Kot zanimivost naj omenimo, da je bil Adagio Spartaka in Frigije iz baleta uporabljen v vrsti znanih filmov in serij, kot sta Kaligula in Ledena doba 2: Otoplitev, ter v BBC-jevi televizijski drami The Onedin Line. Del uspeha so tudi spretno križanje evropskih in orientalskih glasbenih tradicij, mogočnih prizorov s kostumografijo ter melodije, ki gredo zlahka v uho.

Slovenskemu občinstvu bo balet predstavilo Državno operno in baletno gledališče Astana Opera v sodelovanju z Orkestrom Slovenske filharmonije. Gre za razmeroma mlado gledališče, saj je bilo ustanovljeno šele pred dobrimi desetimi leti (2013) na pobudo prvega predsednika Republike Kazahstan Nursultana Nazarbajeva. Kljub temu se lahko že danes pohvalijo z zavidljivim mednarodnim uspehom, vrsto svetovnih turnej – ne nazadnje so sodelovali z zvezdami, kot so Plácido Domingo, Zubin Mehta, Valerij Gergijev in Ana Netrebko. Danes veljajo za enega od najbolj opaznih operno-baletnih kolektivov v srednji Aziji. Za ljubitelje glasbe in plesa iz Ljubljane niso več neznanka, saj smo lahko lani občudovali njihove izvedbe različnih znanih baletnih odlomkov.