Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Ocene

Ocenjujemo: Ludvik Pandur/ Retrospektiva / UGM

Ne gre toliko za načrtno redukcijo izraznih sredstev in odmik od klasično narativnega, temveč za naravno stopnjevanje principa metamorfoz.
Ludvik Pandur, Groza, 1971. FOTO: Damjan Švarc
Ludvik Pandur, Groza, 1971. FOTO: Damjan Švarc
8. 12. 2021 | 08:45
5:17

V nadaljevanju preberite:

Retrospektive nadvse zanimiva ilustracija zgodovinskih premen, in to ne zgolj zunanjih, formalnih, temveč tudi ali predvsem premen temeljnih družbenih amplitud, strategij, prioritet in nenazadnje atmosfere ter duha časa. Seveda še vedno soobstajajo figuralni in nefiguralni ter stvarni in simbolni likovnimi elementi, vendar je vedno v ozadju distanca do zunanjega sveta, ki je domnevno nezanimiv in banalen, kulturna zgodovina pa anahronistična in za današnji ustroj sveta jalova. Ludvik Pandur se je temu diktatu vseskozi uspešno upiral, njegova velika abstraktna platna pa so prej dokaz o vitalnosti tovrstne usmeritve kot kapitulacije pred zahtevami, da je slikarstvo in vse v zvezi s tovrstno ontološko pozicijo zapisano pozabi.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine