Ludvik Pandur v Umetnostni galeriji Maribor

 V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) postavljajo jutri na ogled veliko retrospektivno razstavo del slikarja Ludvika Pandurja, ki ponuja pregled njegove neprekinjene ustvarjalne prakse od začetka 70. let do danes. »Umetnikov obsežni opus bomo tokrat prvič celostno prikazali in ovrednotili v tako velikem obsegu,« sporočajo iz galerije.

Ukradeni in nikoli vrnjeni zakladi

»V mojem slikarstvu je vedno prisotna srhljivost; deluje v razponu od lepote do groteske; tista zarisana lepota, ki draži in provocira,« pravi sam umetnik.

Njegovo delo zaznamujejo večna prehajanja med figuro in krajino, med mimetičnostjo in abstrakcijo, med liričnim in epskim, med intimnim in mitološkim. »Ludvik Pandur je slikar, ki je v Mariboru zelo prisoten, ne samo kot izjemen ustvarjalec, ampak tudi pedagog. Njegov opus obsega več tisoč del, saj slika kontinuirano od časa študija v Zagrebu vse do danes,« je za STA povedal kustos razstave Jure Kirbiš.

Na razstavi bo predstavljenih okoli 150 del iz umetnikove osebne zbirke. »Lahko rečemo, da je ob tem, da je veliko prodajal, zadržal tiste svoje ljubljenčke. In ravno te predstavljamo na tej razstavi,« je dejal.

Volk samotar slovenskega prostora

Po Kirbiševih besedah je Pandur kot umetnik neke vrste volk samotar v slovenskem prostoru, saj je v nasprotju s svojimi sodobniki izbral študij slikarstva v Zagrebu, in ne v Ljubljani. »Pandur je od modernega kanona, ki je bil v 50. in 60. letih v Jugoslaviji osrednja stvar, okoli katere se je likovna modernost gibala, šel v odvod vračanja k figuraliki, h krajini, in to je tisto, kar zaznamuje njegovo slikarstvo; večna prisotnost figure kot vertikale in horizontale kot neke krajine in večno prehajanje med tem. V njegovih delih sta ta figura in krajina včasih zgolj nakazani, včasih bolj eksplicitni in to prehajanje je značilno tudi v tem smislu, da gre od umetnosti, ki upodablja realnost, do umetnosti, ki je zelo abstraktna,« je pojasnil Kirbiš.

Kot umetnik tudi sam pove, veliko dolguje baroku. »Njegovo slikarstvo je zelo živo, polno energije, dinamike in zanosa. Baročno v njegovem slikarstvu je tudi posvečenost trenutka. Čas, ko slika, je posvečeni čas, in to se tudi prepozna v njegovih delih,« je še povedal kustos.

Dela so na razstavi postavljena po kronološkem zaporedju, zadnje delo je bilo ustvarjeno šele pred nekaj dnevi. »V postavitvi sledimo tudi načinu ustvarjanja umetnika, to je nizanje ciklov. To so zaključene slikarske celote, z začetkom in nato prehajanjem v naslednji cikel, ki se začnejo, ko umetnika, kot sam pravi, nekaj začne preganjati, ga dražiti in potem tisto obdeluje v tem zaključenem obdobju.«

»Predstavljamo samo izbor, a res najboljših umetnikovih slik. Ljudje, ki umetnika spremljajo in poznajo, bodo verjetno presenečeni, ko bodo videli to veliko raznolikost. Morda ga poznajo le po enem obdobju, enem času ustvarjanja, zdaj pa bodo lahko videli vse,« je še povedal Kirbiš.

Javnega odprtja razstave, ki bo na ogled do 20. marca prihodnje leto, zaradi veljavnih ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 ne bo. Namesto tega vabijo obiskovalce k individualnemu obisku.

Ludvik Pandur se je rodil leta 1947 v Slovenj Gradcu. Slikarstvo mu je bilo pregovorno položeno v zibko, saj sta bila slikarja tudi očetov stric in oče Lajči Pandur. Namesto izbire ljubljanske akademije se je odločil za študij slikarstva na akademiji v Zagrebu, saj je tam izobrazbo pridobil že oče. Po zaključku študija se je v Zagrebu pridružil mojstrski delavnici slikarja Krsta Hegedušića. Po očetovi smrti leta 1973 se je vrnil v Maribor.

Od prve samostojne razstave v mariborskem Razstavnem salonu Rotovž leta 1971 se je predstavil na številnih razstavah doma in v tujini. Do upokojitve je bil profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Mestna občina Maribor mu je leta 2018 podelila Glazerjevo nagrado za življenjsko delo.