V nadaljevanju preberite:

Kljub temu da je Tár kritiško zelo dobro sprejet, so se nekatere kritike obregnile ob filmovo domnevno regresivnost in konservativnost: gre za portret osebe na poziciji moči, pri tem pa prihajajo na površje očitki o zlorabah preteklih podrejenih sodelavcev, profesionalno onemogočanje, ki je vodilo v samomor, izbiranje mlajših sodelavk, ki naj bi bile njene ljubimke (t. i. grooming) – vse to tudi vodi do odpovedi. Temu so pridruženi tudi očitki, da film nikdar ne pokaže žrtev in njihovih zgodb, ampak so te zakrite zavoljo nekakšne dvoumnosti, ves čas smo zgolj v perspektivi ­protagonistke.