V nadaljevanju preberite:

Razstava v Kostanjevici kljub svoji težko določljivi pomenskosti – ki seveda že dolgo ni relevanten dejavnik pri identifikaciji z umetnino – ne sodi v nabor neštetih projektov, ki dobijo status umetniškega avtomatično z uvrstitvijo v muzejsko ali galerijsko postavitev, pa četudi se manifestirajo kot ultimativna subjektivnost kot takšna, onstran dela samega ter odtujitve in samoobjektiziranja. Prav tako ni še eden od projektov, ki gledalca posiljujejo z eksplicitno teznostjo ali celo agitacijo na točno določeno tematiko, temveč ostaja očarljivo razprt.