V nadaljevanju preberite:

Fotografija naj bi – tako kot najrazličnejši drugi načini percepcije – bila vitalen del analize in klasificiranja informacij, ob tem pa tudi eno od pomembnejših orodij, ki »realnost« vedno znova ne samo definirajo, temveč tudi redefinirajo. Kar pa je vse bolj zapletena naloga. O hiperprodukciji podob in skoraj popolni prevladi vizualnega je bilo že veliko teoretičnih razprav, položaj pa postopno postaja amorfen. Seveda so v ozadju tudi logični procesi in fenomeni, od nekdaj ima vizualno dojemanje svojevrstno dominacijo, podobe pravzaprav predstavljajo avtoriteto same po sebi, saj ne samo da naj bi odslikavale stvarnost, temveč jo pravzaprav uzurpirajo in tako avtomatično v očeh gledalca reprezentirajo specifično realnost. Če je nekdaj vizualno predstavljalo dopolnitev, pojasnilo ali ilustracijo vednosti, naj bi bila zdaj podoba vednost sama.