V nadaljevanju preberite:

Li Yushan se zaveda, da v začetku 21. stoletja folklorno-etnološke simulacije nimajo več smisla, zato se je odločil za njihovo studijsko rekonstrukcijo ter jih pravzaprav umestil tja, kamor spadajo, v preteklost. S svojimi podobami nam nedvo­umno sugerira, da jih ni mogoče več obuditi, še manj je smiselno bodisi njihovo romantiziranje ali predstavljanje v njihovi modificirani, praviloma spervertirani obliki, ki je praviloma tragikomična ali celo zgolj tragična. Da fenomen ne bi utonil v pozabo, se je fotograf odločil za statične, zamrznjene, do zadnjega detajla natančno aranžirane scene, v katerih so predstavljene nekdanje aktivnosti Mongolcev, kot so lov, popotovanja, prehrana, zdravilstvo in kultura.