Zvezek s poezijo taboriščnic obogatil spominski muzej v Auschwitzu

Spominski muzej Auschwitz-Birkenau je obogatila pesniška zbirka nekdanje taboriščnice iz Ravensbrücka Božene Janine Zdunek. Originalni zvezek z rokopisom pesmi je muzeju podaril njen sin, profesor Adam Zdunek. Gre za neprecenljivo pričevanje iz medvojnega časa, pesmi so, tako domnevajo zgodovinarji, najverjetneje nastale jeseni leta 1943. »Muzej Auschwitz-Birkenau je največja muzejska ustanova, ki s svojimi viri lahko poskrbi, da se s takšnimi edinstvenimi dokumenti ravna na ustrezen način. Zame je še posebej pomembno, da se zvezek vrne na kraj, na katerem se poklanjajo žrtvam,« je povedal Zdunek.

»Taboriščnice so med vojno recitirale pesmi, ki so nastale v ujetništvu, po spominu. Ni še jasno, kako je Zdunekova dobila zvezek, ki naj bi, kot kažejo zapisi na njegovih platnicah, služil kot register umrlih zapornic. Morda so ji do njega pomagale druge pogumne in iznajdljive taboriščnice,« je povedal vodja muzejskega arhiva Wojciech Płosa. Božena Janina Zdunek je imela, kot so zapisali na spletni strani muzeja, dva zvezka, a so ji enega ukradli skupaj z vrečo, v kateri je hranila svoje borno imetje. 



Beležka ima 32 strani, na katerih je zapisanih 17 taboriščnih pesmi. Med njimi so tudi dela pesnice Krystyne Żywulske oziroma Sonje Landau Marec, Apel, Pismo materi, Ples, Mama, ostani zdrava. Gre za poezijo, ki predstavlja kanon taboriščne poezije iz koncentracijskega taborišča Auschwitz. 

»Beležnica, ki jo je podaril profesor Adam Zdunek, je izjemen in dragocen dokument. Ne le da pritegne že sama zgodovina nastanka pesniške zbirke, pač pa opozarja na velikansko voljo do življenja in navezanost na kulturo, ki sta bili značilni za taboriščnice. Med grozljivo vsakdanjostjo v Birkenauu so našle moč in čas, da so zbrale besedila pesmi, ki so jih druge ujetnice ustvarile med neizmernim trpljenjem in hrepenenjem po svobodi. Takšna dejanja so zahtevala veliko poguma in odločnosti,« je še dodal Wojciech Płosa.

Poudaril je še, da bo zvežčič neprecenljiva dopolnitev zbirke taboriščne lirike, ki jo hranijo v njihovem arhivu: »V muzeju imamo malo pesmi, ki so bile napisane prav v taboriščih. Večino zbirke predstavljajo pesniška besedila, ki so si jih zaporniki zapomnili in jih zapisali po spominu.«



Božena Janina Zdunek, rojena Musiewicz, se je rodila 29. junija 1918 na Poljskem. Obiskovala je znamenito srednjo šolo Krzemieniec, v tridesetih letih pa se je s starši preselila v Varšavo ter šolanje nadaljevala na Srednji šoli kraljice Jadwige. Med okupacijo se je priključila odporniškemu gibanju, so zapisali v muzeju Auschwitz-Birkenau.

Leta 1943 so jo aretirali in jo 22. junija deportirali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Tam je ostala do avgusta leta 1944, ko so jo premestili v Ravensbrück. Konec aprila leto kasneje se je znašla v skupini zapornic, ki so jo osvobodile enote švedskega Rdečega križa in jo odpeljale na Švedsko. Leta 1948 se je poročila z Januszem Zdunekom, varšavskim vstajnikom in nekdanjim ujetnikom taborišča Stutthof.

Direktor poljskega inštituta v Stockholmu Paweł Ruszkiewicz se je, kot pravijo v muzeju, spomnil trenutka, ko je prvič zagledal zvezek Božene Janine Zdunek: »Povabljen sem bil v hišo gospoda Zduneka. Trenutek, ki si ga bom zapomnil do konca življenja, je bil, ko je iz omare potegnil nekaj dokumentov, med katerimi je bil tudi ta zvezek. Takoj smo se strinjali, da ga je treba predstaviti širšemu svetu, saj to dolgujemo materi Adama Zduneka, drugim taboriščnicam, pa tudi gospodu Zduneku in njegovim otrokom.« Dodal je, so v spominskem muzeju Aucshewitz-Birkenau našli polno podporo in interes, da se zvezek hrani pri njih. Bodo pa po Ruszkiewiczevih besedah izdali tudi ponatis zvezka in ga prevedli v švedski jezik. 

Dokument ni le osebni spomin taboriščnice, ki je preživela holokavst. Omogoča tudi, da se še bolj pobliže odkrije zgodovina Auschwitza ter se prikažejo posamezne osebne usode ljudi, ki so bili zaprti v tem peklu na zemlji. Direktor muzeja Piotr M. A. Cywiński se je zato zahvalil profesorju Zduneku za izkazano zaupanje: »Gre za izjemno poezijo, ki priča o tem, da so bile pesmi med taboriščnicami v Auschwitzu način boja proti poniževanju in razčlovečenju.« Hkrati je pozval posameznike, ki doma hranijo dokumente in spominke, povezane z zgodovino in žrtvami Auschwitza, da jim jih predajo. »Zaščitili, ohranili, preučevali jih bomo,« je obljubil. 

Božena Janina Zdunek je bila po vojni članica Združenja poljskih veteranov na Švedskem in je finančno podpirala poljske katoliške ustanove na Švedskem in v drugih državah. Vseskozi je bila zelo aktivna tudi na področju izobraževanja. Redno se je srečevala s švedsko mladino ter jim pripovedovala o izkušnji v koncentracijskih taboriščih ter tragediji druge svetovne vojne. Umrla je 2. junija leta 2015 v Karlskroni.