V nadaljevanju preberite:

Bistven razloček, zaradi katerega se zdi z vidika politične analize roman Hiša brez ogledal bolj politično prepričljiv, je, da je Zveza posledica dolgotrajnejših družbenih procesov – ni se razvila z revolucijo, tako rekoč »čez noč«, obenem pa tudi znotraj družbe, s katero se srečujemo v Hiši brez ogledal, obstajajo razkoli, odporništva ter bolj ali manj asimilirane družbene skupine; če je Gilead tako rekoč neprepustno zaprta politična formacija, v katero odporništvo prodira od zunaj, nam Simona Klemenčič oriše družbo, ki je polna tudi notranjih trenj; tako so nekatere ženske še vedno, denimo, prisotne na javnih položajih in niso čipirane, a čutijo vse večje družbene pritiske in grožnje, druge pa so že povsem asimilirane in, tako kot Suzana, živijo v zaostreno patriarhalni paradigmi, v kateri je izguba njihove politične avtonomije – vse bolj pa tudi avtonomije telesa – zelo podobna kontekstu Gileada.