Velikić ob prejemu vilenice o literarnem spreminjanju sveta na bolje

S podelitvijo glavne nagrade srbskemu pisatelju Draganu Velikiću se je v kraški jami Vilenica sklenil istoimenski mednarodni literarni festival. Lavreat je ob tem napravil primerjavo med letom 1989, ko je bil prvič na festivalu, in tokrat, ko je prišel po nagrado. Medtem se je, kot je dejal, spremenil ves svet, upanje na bolje je bilo naivno.
       
Povabilo Društva slovenskih pisateljev na Vilenico je dobil kmalu po objavi prvega romana Via Pula, leta 1989, ko je nagrado prejel češki pesnik Jan Skacel, 30 let kasneje pa se je vrnil kot nagrajenec. »V tem obdobju je nastal moj književni opus, katerega literarne osebe se premikajo po območju od Jadrana do Donave in širše, od Baltika do Črnega morja, po prostoru srednje Evrope, ki, transponiran v književnost, precej presega odtis na zemljevidu,« je povedal v zahvalnem govoru.



V teh 30 letih se je po njegovih besedah spremenil ves svet, navidezno - s porušenjem berlinskega zidu in odpravo komunističnega totalitarizma - na bolje, v resnici pa je bilo le »naivno upanje v glavah ljudi«, ki jih je bilo takrat nekaj več kot pet milijard. Danes, kot je dejal, samo v Jemnu strada 16 milijonov prebivalcev, ljudje odhajajo proti Zahodu, ob tem so vsak dan žrtve.

»Podnebne spremembe, naraščajoča socialna neenakost, revščina in lakota, ki vladajo svetu, razuzdani kapital - vse to je podoba, ki se razlikuje od tiste izpred 30 let - idilične podobe o združeni Evropi in sanjanem miru in spokoju. Medtem nas je na Zemlji skoraj osem milijard. Viri planeta se neusmiljeno izrabljajo in izčrpavajo, ni znakov, da je ta cunami mogoče ustaviti v doglednem času,« je izpostavil Velikić.

Knjiga in literatura imata pri tem po njegovem mnenju pomembno vlogo, ker se skoznjo »pridobi bogastvo, ki ga ne more odvzeti nobena svetovna kriza«. To pa vodi k svobodi, razmišljanju s svojo glavo in morebitni spremembi, je še poudaril lavreat.

Sama nagrada se mu, kot je večkrat omenil med festivalom, zdi resnična kulturna znamka Slovenije. Izmed 11 romanov jih ima v slovenščino prevedenih pet ter dve zbirki esejev, kot vileniški nagrajenec pa bo prihodnje leto dobil še prevod zadnjega romana Adresa (Naslov).

»Pri njegovih romanih gre zmeraj za neke vrste intimno izpoved, v kateri se na ravni simbolov in medbesedilnosti neizogibno pojavljajo odsevi velikih zgodovinskih in političnih dogodkov, kar kaže na dejstvo, da makrokozmos človekovega bivanja nenehno oži prostor človeške zasebnosti,« je zapisala žirija.

Po njeni oceni »z grenkim humorjem reflektirajo krizne trenutke družine, razkrivajo nečloveško obliko enoumja, razgaljajo dejanski svet znotraj individualne življenjske situacije, nakazujejo kolektivnost/individualnost psihološkega doživljanja, diferenciacijo med spoznavajočim subjektom in stvarnostjo zunanjega sveta«.

Predsednica žirije Lidija Dimkovska je z letošnjim festivalom zadovoljna. Kot je povedala za STA, je občinstvo izkazalo zanimanje za dogodke ne le v Ljubljani in na Krasu, temveč tudi v drugih slovenskih krajih, v katerih so potekala branja.

Izjemno zanimanje je bilo po njenih besedah za antologijo sodobne italijanske poezije, za osrednjega nagrajenca, slovenskega avtorja v središču Esada Babčića in tudi za druge prejemnike nagrad: »Seveda pa so tudi ostali avtorji dobili priložnost brati, se pogovarjati, sodelovati na okrogli mizi in imeti stik ne le med sabo, ampak tudi s slovenskimi bralci in bralkami.«

Vilenica v okviru projekta Preberi me predano, s katerim je bila uspešna na razpisu programa EU Ustvarjalna Evropa, sodeluje z Irsko in Hrvaško, sodeluje pa tudi s Kanado, kamor bo oktobra odšel Babačić na festival svetovne književnosti v Toronto. »Mreženje festivalov je pomembno, ker k nam prihajajo avtorji, ki drugače morda ne bi, obenem pa tudi slovenski avtorji odhajajo na pomembne festivale v tujino,« je še dodala Dimkovska.