Ukrajinsko zlato ime: Okrepi svojo moč. Če si šibek, ti bo svet zvil vrat

Ivan Boberski je bil ukrajinski učitelj in profesor, ki je v svoji domovini populariziral šport in telesno kulturo za prebujanje narodne zavesti ljudi. Rodil se je 14. avgusta leta 1873, nemščino doštudiral v rodnem Lvovu ter se iz fizkulture nato dodatno izobraževal v več različnih evropskih državah. Od leta 1932 pa do svoje smrti je živel v ženini domovini oziroma v Tržiču.

Tako je v Narodno in univerzitetno knjižnico (Nuk) tudi prišla njegova zapuščina, ki si jo je ob obisku Slovenije danes ogledala soproga ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Olena Zelenska.

Ob svojem obisku v Nuku – v Slovenijo je prispela na povabilo soproga predsednice republike Aleša Musarja – je ukrajinska prva dama poudarila, da je zapuščina Boberskega zelo zanimiva in pomembna za Ukrajino. Tudi danes se veliko pogovarjamo o pomenu psihofizične pripravljenosti otrok in mladostnikov, je poudarila Zelenska.

V. d. direktorja Narodne in univerzitetne knjižnice Marijan Rupert je povedal, kako pomembna je zapuščina Boberskega ne le z ukrajinskega, pač pa tudi s slovenskega vidika. Ivan Boberski je ves čas okupacije, najbrž pa tudi že pred tem, pisal dnevnik, ki danes predstavlja svojevrsten dokument tedanjega časa. Na eni od fotografij iz decembra leta 1941 je prikazana ena od ulic v Tržiču, nad katero visijo nacistične zastave.

V Nuku hranijo okrog štirideset kartonastih škatel zapiskov, fotografij, izrezkov iz časopisov in dnevnikov ukrajinskega pomembneža, ki jih bodo pregledali, popisali in digitalizirali ter dali na ogled strokovni in laični javnosti. Rupert je dejal, da ta zapuščina, ki so jo odprli po več kot 70 letih, predstavlja svojevrstno strokovno izmenjavo med dvema kulturama.

Soproga ukrajinskega predsednika Olena Zelenska je v Slovenijo prispela na povabilo soproga predsednice republike Aleša Musarja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Zlato ime za ukrajinski narod

Ivan Boberski ima v Ukrajini danes status pomembne osebnosti, častijo ga kot utemeljitelja narodne zavesti, ki jo je prebujal skozi opozarjanje na pomen telesnega gibanja. Z Jugoslavijo oziroma Slovenijo je (bil) povezan prek soproge Josipine (Marije) Pollak, ki jo je spoznal med študijem v Gradcu. Z njo se je poročil leta 1907 in se 25 let kasneje preselil v njen domači kraj. Kljub bivanju v tujini se ni nikoli prenehal udejstvovati na področju športne vzgoje.

Ko je predsedoval sokolskemu društvu, je poskrbel za navezovanje stikov med gorenjskimi in galicijskimi sokolskimi društvi. Boberski se je s tem, kako pomembna je telesna kultura za posameznika, seznanil tudi v tujini – v Franciji, na Češkem, Švedskem in v Nemčiji.

Proučeval je nove oblike in metode telesne vzgoje, srkal znanje ter napredne ideje in jih nato prenesel v ukrajinski izobraževalni sistem. Zaposlen je bil kot učitelj nemščine in klasične filologije na gimnaziji v Lvovu in sčasoma prevzel tudi naloge učitelja telesne vzgoje.

Leta 2020 so v Tržiču odkrili njegovo spominsko ploščo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Leta 1901 je skupaj s sodelavci ustanovil krožek za usposabljanje učiteljev telovadbe, dal je tudi pobudo za gradnjo stadiona v Lvovu. Kot mlad in energičen učitelj se je navduševal nad naprednimi idejami glede pomena športa in vzgoje, ki so tedaj preplavljale evropske države, in bi bil glede tega še danes zagotovo priljubljen in spoštovan.

V učne načrte dijakov nižjih letnikov so leta 1901 na njegovo pobudo vnesli zabavne igre in igre z žogo, tri leta kasneje pa storili še en velik (športni) korak naprej – maja leta 1904 je bil namreč ustanovljen ukrajinski športni klub, s čimer so bili postavljeni trdni temelji za razvoj nogometa v tej državi.

Ker v tistem času ni bilo učbenikov, ki bi učiteljem in profesorjem pomagali pri njihovem izobraževalnem procesu, je Boberski v samozaložbi na lastne stroške izdal prve učbenike gimnastičnih vaj in športnih iger. Izdal oziroma uredil je tudi več športnih publikacij, deloval kot športni novinar in pomen dobre telesne pripravljenosti nekoč menda utemeljil z besedami: »Okrepi svojo moč. Če si šibek, ti bo svet zvil vrat.«

Aleš Musar, Olena Zelenska in Marijan Rupert. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Preobrat v njegovem življenju je tako kot za marsikoga prinesla prva svetovna vojna. Med letoma 1918 in 1919 je delal v državnem sekretariatu za vojaške zadeve Zahodne ukrajinske ljudske republike, so o njem zapisali na portalu Obrazi slovenskih pokrajin. Leta 1920 je Boberski svojo državo zastopal v ZDA in Kanadi, zaradi političnega delovanja pa se v domovino ni več mogel vrniti.

Medtem ko je živel v ZDA, je veliko časa posvetil raziskovanju ukrajinskih priseljencev, se poglabljal v njihovo vsakdanje življenje ter prišleke s predavanji in nasveti motiviral za ukvarjanje s športom. Na eni od ukrajinskih spletnih strani je naveden podatek, da ga je leta 1925 za pomoč pri pridobitvi dovoljenja za potovanje v Ameriko prosil mladi koreograf Vasilij Avramenko.

Boberski mu je stal ob strani pri zasebnih in službenih težavah tudi kasneje. Avramenko je v enem od pisem starejšemu kolegu izrazil svojo hvaležnost: »… Vašega zlatega imena se bodo spominjali, dokler bo obstajal ukrajinski narod.«