Tretja Cankarjeva nagrada Trem igram za punce Simone Semenič

Na Vrhniki so razglasili letošnjo dobitnico Cankarjeve nagrade za najboljše delo, ki je tokrat soglasno pripadla dramatičarki Simoni Semenič za Tri igre za punce. Avtorica v knjigi tematizira žensko vprašanje in vprašanje spola. Nagrada je vredna 10.000 evrov.

Simona Semenič v Treh igrah za punce, ki so izšle pri založbi Beletrina, tematizira žensko vprašanje in vprašanje spola, ki ju po navedbah žirije »kot socialno, politično in spolno občutljiva avtorica obravnava z različnih zornih kotov«.

Ocenjujemo: Tri igre za punce

»V njih z različnimi narativnostmi opredeljuje različne lege ženske, njen zgodovinski in sedanji družbeni položaj, njeno vlogo v patriarhalnem in 'postpatriarhalnem' času, zlorabe, zatiranje, podrejanje, a tudi njeno osvoboditev in razbremenitev.«

Knjiga Tri igre za punce prinaša tri nova dramska besedila Simone Semenič: ti si čudež (Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev leta 2019, Šeligova nagrada leta 2019, nominacija za Grumovo nagrado leta 2020), ni to to in lepe vide lepo gorijo (nominacija za Grumovo nagrado leta 2021).

Žensko telo kot poligon za zlorabo

Ob dramah je avtorica spremne besede Nina Dragičević zapisala: »Dela Simone Semenič niso posamična, niso elementi, kontinuiteta so. Glavna osišča njenih tekstov črpajo iz glavnih osišč vseh družb – patriarhat, družbeno nasilje, nasilje nad telesom, nasilje nad seksualnostjo, nasilje nad prostorom itn. –, avtorica pa jih razgalja in poglablja, eno in isto vsakič znova novo. Staro, znano, živeto, v čemer se skriva neraziskano (in samoumevno) kot novo.«

Kot je na današnjem dogodku pred podelitvijo nagrade povedala Semeničeva, v svojih dramah tematizira žensko telo kot poligon za zlorabo. Sama telesa nima, v nasprotju s krščansko miselnostjo, za nekaj manjvrednega.

»Nič telesnega ne bi smelo biti slabega, slabšega,« je povedala. Še več, »nečiste želje so zame svete«. Za njeno pisavo se pogosto pravi, da je kruta in šokantna, a sama meni, da je optimistična, vedra pisateljica, saj telo, ki ga omenja, vedno obstoji, se ne da, vstane.

V konkurenci je bilo preko 30 naslovov

Za nagrado sta bila nominirana še Nina Dragičević za poemo To telo, pokončno in Dušan Šarotar za roman Zvezdna karta. Letošnjo žirijo so sestavljali Alenka Koron, Niko Grafenauer, Darja Pavlič, Alja Predan in Ivan Verč kot predsednik. Nominirance so izbrali med več kot 30 knjigami.

V umetniškem delu so nastopili glasbenika Inti Pucihar in Alenka Jezernik s skladbami Petra Šavlija, Žige Petriča in Matije Krečiča ter dramski igralec Blaž Šef z interpretacijo Cankarjeve črtice Zjutraj.

Nagrado kot poklon Cankarju in sodobni slovenski književnosti, ne glede na vrsto, podeljujejo Slovenski center Pen, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center Sazu ob sodelovanju z Občino Vrhnika.

Prvo Cankarjevo nagrado je leta 2020 prejel Sebastijan Pregelj za roman V Elvisovi sobi, drugo pa lani Gašper Kralj za roman Škrbine.