V nadaljevanju preberite:

Izbor se tako ne zdi nova entiteta, kar je bila avtoričina odlično izvedena praksa denimo v knjigi Me slišiš?, nekakšni mešanici romana in zbirke dram, ozaljšani z dramaturškimi pomisleki in premisleki. Tudi spremno besedilo se ne zares posveča opusu Simone Semenič v celoti, zato pa opravi drugo pomembno nalogo: reflektira specifične načine, na katere se v dramatičarkinem delu izrisuje žensko vprašanje (ker se nameravam posvečati predvsem slednjemu, bom tudi Tri igre za punce poskušal obravnavati kot enoto).