Svetovna zgodovina plesa

Nestor slovenskih baletnikov, ­koreografov in plesalcev Henrik Neubauer (1929) je izdal še eno tehtno plesno literaturo. Knjigo Svetovna zgodovina plesa so na tiskovni konferenci poleg avtorja predstavili še Edvard Kovač, ­Vesna Cestnik Tehovnik in Sonja Kerin Krek.

Ocenjujemo: Naj bo kvir!

Henrik Neubauer je izredno plodovit avtor, doslej je izdal vrsto odmevnih knjig, kot so monografije Baletni besednjak (1999 in 2000), Gib skozi stoletja – obnašanje, gibanje in odnosi med ljudmi od 15. do 19. stol. (1997 in 2002) in Ples skozi stoletja – starinski plesi – mejniki v razvoju plesne umetnosti (1998).

V najnovejši izdaji, ki se širi na 124 straneh, je vsako obdobje v zgodovini plesa razdeljeno na dva dela: najprej je predstavljeno zgodovinsko in družbeno dogajanje, v drugem in še pomembnejšem delu pa je poudarek na plesu. Izvemo, kako je ples kot prvinska umet­nost rasel in se razvijal do današnjih, tudi modernih zvrsti. Delo je obogateno s kratkim pregledom zgodovine plesa v Sloveniji in njegovih najvidnejših akterjev ter s prilogami.

Svetovna zgodovina plesa Foto promocijsko gradivo

Uvod je avtorjevo delo, uvodno misel pa je prispevala ured­nica Ignacija Fridl Jarc: »Če želimo razumeti, kakšna bo prihodnost, moramo najprej razumeti, kaj je preteklost.« (J. Attali) Nato se zvrstijo obdobja: prazgodovina, stari, srednji in novi vek, 20. in 21. stoletje, kratek pregled zgodovine plesa v Sloveniji ter priloge: plesna pisava in zgodovina zapisovanja plesov, odlomek iz 4. pisma o plesu Jeana Georgesa Noverra, podrobnosti in razlike med opero in baletom ter prva poslanica ob mednarodnem dnevu plesa iz leta 1982, ki jo je podpisal prav Neubauer, ki je bil takrat tudi sekretar plesnega komiteja pri Mednarodnem gledališkem inštitutu in pobudnik mednarodnega plesnega dneva (29. april).

​Neubauer je izvrsten teoretik, med drugim tudi redni profesor na Akademiji za glasbo UL, ter vseskozi tudi praktik, plesalec, koreograf in režiser; če se omejimo zgolj na njegove gledališke atribute. V poglavju o zgodovini plesa na Slovenskem se sprva zadrži pri ustanovit­vi prvega slovenskega baletnega ansambla v Ljubljani (1918–1928), sledijo obdobje Petra Golovina (1928–1946), Pie in Pina Mlakarja (1946–1952 in 1954–1960), opiše tudi svoje delovanje v obdobju Henrika Neubauerja (1960–1972), dogajanje zadnjih oseminštirideset let (1972 →), začetke baleta v Mariboru (1945–1959), obdobje Ika Otrina (1959–1985), vmesno obdobje (1984–2003) in obdobje mednarodno uspešnega Edwarda Cluga (2003 →).

Svetovna zgodovina plesa je ena od redkih knjig, ki ne predstavlja zgolj zgodovine, ampak tudi vse elemente današnjega in morda celo jutrišnjega časa plesa in baleta. Ima pa še drugo, ne zgolj umetniško in znanstveno funkcijo, in sicer pedagoško (funkcijo), knjige bodo namreč še posebej veseli dijaki in študenti. Ta trojnost ne preseneča, saj tudi Neubauer v eni osebi združuje umetnika, pedagoga in znanstvenika.