Statistika bralne značke je še vedno impresivna

Med devetošolci, ki so vsa leta osnovne šole sodelovali pri bralni znački in si tako prislužili naziv zlatega bralca, se je potapljanje v svet literature tako zasidralo v vsakdanjik, da se ni bati za prihodnost branja. Vsaj tako bi lahko sklepali po včerajšnjem pogovoru z njimi. Zbrali so se na sklepni prireditvi v Cankarjevem domu, kjer so dobili velik aplavz, kulturni program in delo Barž = Kons Srečka Kosovela, preinterpretirano z ilustracijami Damijana Stepančiča. Ta jim je pred branjem skupaj z voditeljem Boštjanom Gorencem - Pižamo svetoval: Kosovel morda res ni lahko branje, vendar vas bo pregnetel in iz vas naredil nove ljudi.
Simona Bandur
Statistika bralne značke je zlasti v časih, ko vsi tarnamo, da za branje ni dovolj časa, precej impresivna. Vanjo se vključuje 70 odstotkov osnovnošolcev, pridružujejo se jim vrtčevski otroci in z njimi tudi starši. V vseh programih sodeluje več kot 140.000 otrok, ki jih vodi več kot 7000 mentorjev. Vsako leto se okoli 40 odstotkov devetošolcev uvrsti med zlate bralce. Štiri med njimi smo povprašali, kaj so letos brali in kakšna literatura jim je pri srcu.
Marija Lara Žgajnar z osnovne šole Cirila Kosmača v Piranu: Letos sem si izbrala štiri knjige iz žanra znanstvene fantastike. Prebrala sem Kroniko podzemlja in Vampirsko akademijo. Zelo mi je všeč domišljijska literatura, iz preprostega razloga: ker ni iz realnega sveta. Zelo se že veselim poletja, ko bom nadaljevala branje. Seveda preberem tudi knjige, ki so predpisane v okviru domačega branja, toda skoznje se malo težje prebijem, saj so napisane v nekoliko zastarelem jeziku. Sama precej berem, se pa strinjam z ugotovitvijo, da je precej mladih, ki tega ne počnejo tako radi.
Leon Prašnikar z osnovne šole Ivana Kavčiča v Izlakah: Za bralno značko sem prebral mladinska dela Čudo, Leto v znamenju polža, Superga, Alica v čudežni deželi, med poezijo pa pesmi Nika Grafenauerja. Najbolj mi je bilo všeč Leto v znamenju polža. Pri izboru mi je pomagala knjižničarka. Tokrat sem se nekoliko pozno spomnil na bralno značko, zato sem moral kar malo pohiteti, a mi je kljub temu uspelo. Tudi dela za domače branje sem prebral. Resda so nekatera dela morda za nas težje razumljiva, vendar nam pomaga učiteljica in opiše življenje v tistem času. Priznam pa, da bi najbrž manj bral, če me ne bi k temu spodbujali.
Ana Lavrin z iste osnovne šole: Ker rada prebiram ljubezensko literaturo in kriminalke, sem si letos za bralno značko izbrala romane, ki sodijo v ta žanra. Med njimi so bili romani Trinajst razlogov, Krive so zvezde in Lažna mesta. Knjige si izbiram kar sama, v knjižnici. Že od nekdaj rada berem in sem zato zelo vesela, ker sem se uvrstila med zlate bralce. Opažam pa, da je med šolarji veliko takih, ki jih knjige ne pritegnejo preveč.
Jon Napotnik z osnovne šole Ledina v Ljubljani: Prebral sem veliko knjig in se zdaj niti ne spomnim več, katere sem predstavil za bralno značko, gotovo pa so bile med njimi Pesmi štirih. Ker sem se tik pred zdajci spomnil na bralno značko, sem kar doma pobrskal med knjigami in izbral. Zelo rad berem kriminalne in distopične romane. Navdušila me je Orwelova Živalska farma, prav tako Krasni novi svet Aldousa Huxleyja. S knjigami, ki so na učnem programu, nimam težav. Ivan Cankar mi je zelo všeč, njegove Črtice sem večkrat prebral. Sicer pa mislim, da ne berejo premalo mladi, ampak na splošno vsi. Veliko pove že podatek, da 42 odstotkov prebivalcev Slovenije v enem letu prebere manj kot eno knjigo.