Poslovila se je pisateljica Vlady Kociancich

Argentinski časnik La Nación in drugi argentinski mediji so objavili vest, da je konec prejšnjega tedna v Buenos Airesu v enainosemdesetem letu umrla pisateljica, prevajalka in literarna kritičarka Vlady Kociancich.

Njena družina je sporočila, da je pred tedni med prevajanjem romana italijanskega pisatelja Leonarda Sciascie in pisanjem svojega romana doživela možgansko kap. »Bil sem zelo navdušen nad njenim prevodom, prebirala mi je odlomke in jih komentirala,« je za La Nación povedal urednik Pedro Saccaggio, eden od avtoričinih dveh sinov.

V intervjuju za blog knjigarne Eterna Cadencia je Vlady Kociancich pred leti omenila smrt: »Včasih v zvezdnati poletni noči ležem na travo, gledam v prostor in za nekaj minut čutim, da sem tam ... zavedanje pripadnosti in minljivosti me gane, kot ponos kratkega koraka, ki obstaja v vesolju, skrivnost, tako temna, kot je svetlobe na tem svetu, brez kakršnih koli zavez.«

Veliki knjigoljubec, bralec in zbiralec knjig, »Casanova branja« Alberto Manguel, pred tremi leti gost festivala Fabula, je v La Nación zapisal, da bi bilo treba roman Vlady Kociancich Osmo čudo izdati znova, »da bi bralci tega stoletja vedeli, da smo izgubili eno največjih osebnosti argentinske književnosti.« Spomnil se je njene izjave, da jo je Jorge Luis Borges naučil, »da je literatura odlična inteligentna igra«, in pa dnevniškega zapisa Adolfa Bioya Casaresa, ki je zabeležil Borgesovo izjavo: »Vlady je najbolj inteligentna ženska, kar jih poznam.«

Vlady Kociancich, hči slovenskega očeta in argentinske matere, rojena leta 1941 v Argentini, v Buenos Airesu, je avtorica obsežnega in tehtnega literarnega opusa – romanov, zbirk črtic in zgodb ter esejev, sodi med največja imena sodobne latinskoameriške literature in velja za nadaljevalko tradicije Jorgeja Louisa Borgesa in Adolfa Bioya Casaresa, s katerima je prijateljevala več kot tri desetletja.

Njen opus je tesno povezan z argentinsko fantastično literaturo, v njenih delih, je zapisala Aída Nadi Gambetta Chuk, izstopajo predvsem talent za umetnost pripovedovanja, prečiščen slog ter izjemna fantastična domišljija. Te značilnosti zaznamujejo predvsem njena poglavitna dela: Coraje (Pogum), La octava maravilla (Osmo čudo), Últimos días de William Shakespeare (Zadnji dnevi Williama Shakespeareja), Todos los caminos (Vse poti), Los bajos del temor (Plitvine strahu), El templo de las mujeres (Tempelj žensk), Cuando leas esta carta (Ko boš bral to pismo), Amores sicilianos (Sicilijanske ljubezni), La Raza de los nerviosos (Rasa živčnežev) in La ronda de los jinetes muertos (Obroč mrtvih jezdecev), naslovna zgodba je izšla v Delovi seriji Poletje v zgodbi leta 2006. Njen prvi v slovenščino prevedeni roman Plitvine strahu je izšel leta 2006, ko se je avtorica tudi osebno udeležila predstavitve.