Poslovil se je Nobelov nagrajenec za književnost Mario Vargas Llosa

Pri 89. letu starosti se je poslovil perujski romanopisec Mario Vargas Llosa, ki je bil zvezda mednarodnega razcveta latinskoameriške kulture. Smrt o Nobelovem nagrajencu za književnost – nagrado je prejel leta 2010 – so včeraj sporočili njegovi otroci, navaja Guardian. 

V več kot 50-letni karieri je Vargas Llosa v svojih romanih, med njimi so romani Mesto in psi, Pogovor v katedrali in Praznik kozla, razgaljal moč in korupcijo. Podobno kot njegova fikcija je bilo, tako Guardian, pisano tudi njegovo življenje. Kot je leta 2010 v Delu o njem zapisala Jožica Grgič: »Strastno ljubi Latinsko Ameriko, strastno se politično angažira, v nekem obdobju kot levičar in v drugem obdobju kot desničar, še najbolj pa občuti strast do pisanja – kot novinar in kot pisatelj«. Romanopisec je neuspešno kandidiral za perujskega predsednika, dolga leta je bil v sporu s pisateljem Gabrielom Garcío Márquezom.

V tujini se je v romanih vračal k domovini

Vargas Llosa se je rodil leta 1936 v mestu Arequipa, že pri 15. pa je začel delati kot kriminalistični novinar. Leta 1958 se je odpravil v Pariz, kar je pomenilo začetek 16 let življenja v tujini – v Madridu, Barceloni, Londonu in francoski prestolnici. Medtem ko je delal kot novinar, radijski voditelj in učitelj, se je v svojih romanih začel vračati v domovino.

Ob prejemu Nobelove nagrade za književnost leta 2010. FOTO: Jonathan Nackstrand/AFP

Leta 1963 je v Španiji izšel njegov prvi roman Mesto in psi. Ta zgodba o umoru na vojaški akademiji Leoncio Prado – kjer je bil kot najstnik dve leti – in naknadnemu prikrivanju je bila v Peruju tako šokantna, da so menda na šolskem dvorišču zažgali tisoč izvodov knjige.

Vargas Llosa se je znašel v središču razcveta latinskoameriške književnosti, ob boku pisateljev, kot so Julio Cortázar, Carlos Fuentes in Márquez. Njegova študija iz leta 1971 García Márquez: Zgodba o bogomoru je povezala novo svetovno književnost s staro, a prijateljstvo z Márquezom ni trajalo. Ko ga je Márquez leta 1976 pozdravil pred kinom v Mexico Cityju, ga je Llosa boksnil v obraz. Tri leta po Márquezovi smrti je v Madridu dejal, da mu je žal za nekdanjega prijatelja, a ni želel razkrivati vzrokov za spor.

Drame, kratke zgodbe in romani, kot so Pogovor v katedrali, Teta Julia in scenarist ter Vojna na koncu sveta, so utrdili njegov literarni ugled. Pri tem pa je postajal vse bolj politično aktiven. Oddaljil se je od marksizma, vodil pogovorno oddajo na perujski televiziji in leta 1984 zavrnil ponudbo konservativnega predsednika Fernanda Belaúnde Terryja, da postane njegov premier.

Leta 1987 je zbral 120.000 ljudi na shodu v Limi proti načrtu nacionalizacije finančnega sistema in začel predsedniško kampanjo. Tri leta pozneje, po številnih grožnjah in žaljivih klicih, je v drugem krogu izgubil proti Albertu Fujimoriju in v nekaj urah zapustil državo. 

V več kot 50-letni karieri je Vargas Llosa v svojih romanih, med njimi so romani Mesto in psi, Pogovor v katedrali in Praznik kozla, razgaljal moč in korupcijo. FOTO: Federico Parra/AFP

Špansko državljanstvo

Leta 1993 je sprejel špansko državljanstvo, njegovo ustvarjanje pa se je nadaljevalo. Roman Praznik kozla (2000) vstopi v um dominikanskega diktatorja Rafaela Trujilla s srhljivim učinkom. 

Ko ga je leta 2010 poklicala Švedska akademija, je sprva mislil, da gre za šalo. Nobelova nagrada je bila »pravljica za teden dni«, je povedal leta 2012, »a nočna mora za vse leto«, saj mu je pozornost javnosti skoraj povsem onemogočila pisanje: »Ne moreš si predstavljati pritiska, pa vseh intervjujev, knjižnih sejmov …«

Podprl je Bolsonara

Kot nobelovec je izkoristil svojo platformo za kritiko manipulacije v perujski medijski krajini, ruske propagande in Donalda Trumpa. A maja 2022 je sporočil, da bo na brazilskih volitvah podprl skrajnega desničarskega Jairja Bolsonara namesto Luiza Inácia Lulo da Silvo.

»Iz svojih političnih izkušenj sem se naučil, da sem pisatelj, ne politik,« je povedal Guardianu leta 2012. »Del razlogov, zakaj sem živel tako, kot sem, je ta, da sem si želel pustolovskega življenja. A moje najboljše pustolovščine so bile bolj literarne kot politične.«

Kljub mednarodnemu slovesu je avtor nadaljeval pisanje leposlovja. Po Nobelovi nagradi so izšli še štirje romani. Leta 2023 je napovedal, da bo njegov najnovejši roman Le dedico mi silencio (Podarjam ti svojo tišino) tudi njegov zadnji. Za Vanguardio je dejal: »Čeprav sem optimist, ne verjamem, da bom živel dovolj dolgo, da bi ustvaril še en roman – posebej, ker potrebujem tri do štiri leta za enega. A nikoli ne bom prenehal delati in upam, da bom imel moč vztrajati do konca.«

Vargas Llosa se je leta 1964 ločil od prve žene in se poročil s svojo sestrično Patricio Llosa, s katero je imel tri otroke: Álvara, Gonzala in Morganio. Po 50 letih zakona jo je leta 2015 zapustil zaradi Isabel Preysler, matere pevca Enriqueja Iglesiasa, a se je ta zveza končala leta 2022.