Poezija s sestrskimi umetnostmi tokrat večinoma z ženskim dotikom

Z večerom poezije Jennifer Clement, predsednice mednarodnega Pena, in njenega prijatelja Tomaža Šalamuna se bo v celjskem lapidariju nocoj začel četrti festival Izrekanja. Čeprav z izdajo prevoda pesniške zbirke festival začenja še založniško dejavnost, ostaja prepoznaven po združevanju vrhunske poezije s performativno umetnostjo v najširši­ obliki.

Če so pretekle festivale­ zaznamovali predvsem gostje, je tokrat festival – ne namenoma – ubral pot nežnejšega spola. Poleg Jennifer Clement se bodo poklonili tudi pesnici Bini Štampe Žmavc, ki je pred izdajo dvojne antologije.

Ideja festivala Izrekanja je združevanje poezije predvsem s performativno umetnostjo. Tako bodo nocoj mladi iz gledališke skupine Središče Gimnazije Celje – Center uprizorili recital poezije iz zbirke Ledeni mož Jennifer Clement, ki bo po njihovem recitalu tudi nastopila. »Ona je uresničitev želje, ki jo imam kot umetniški vodja že od začetka. Da bi festival pustil za sabo trajnejšo zapuščino. Pri pesniških festivalih namreč obstaja nevarnost, da ko sčasoma ugasnejo, za njimi ne ostane kaj dosti. Če se ustvari korpus literarnih besedil in knjižnih izdaj, pa mestu in širši javnosti ostane neki trajni pesniški spomenik. Jennifer ne pade v osnovni modus festivala, ampak ga s svojo prisotnostjo in knjigo, ki smo jo izdali, širi,« je dejal umetniški vodja festivala Kristian Koželj.



Nocojšnji večer bo pesniška in scenska poslastica. Poeziji Jennifer Clement bo namreč sledil glasbeno-scenski projekt Človek naj bo sojen po sanjah v režiji Maje Gal Štromar. Gre za performans poezije Tomaža Šalamuna in ni naključje, da bo poezija Jennifer Clement in Tomaža Šalamuna valovala v istem večeru, je pojasnil Koželj. »Jen­nifer in Tomaž sta bila zelo dobra prijatelja. On ji je tudi že obljubil, da ji bo izdal in prevedel pesniško zbirko, pa ga je prehitela smrt, tako da bo nastal tudi spomenik njunemu prijateljstvu.«
 

Poklon pesnici

Četrtkov večer bosta zaznamovali Katja Gorečan in Mojca Kasjak z Neke noči neke deklice nekje umirajo. Gre za koreopoezijo na podlagi istoimenske pesniške zbirke Katje Gorečan, o kateri je Koželj povedal, da je »ena od redkih slovenskih pesnic in pesnikov, ki prebija horizont, na podlagi njenih del nastajajo tudi gledališke in plesne predstave«.



Festival bo v Celju do sobote, v ponedeljek bo Jennifer Clement gostovala v Ljubljani, na vrtu Društva slovenskih pisateljev. Celjski del se bo sklenil s poklonom celjski pesnici Bini Štampe Žmavc, dobitnici številnih nagrad in priznanj, tokrat bo predstavljala svojo dvojno antologijo. »Knjiga žal še ni izšla, ampak Bina bo brala pesmi, ki bodo v njej objavljene, pripravljamo tudi pogovor z njo,« je povedal Koželj. Dejstvo, da bo letos sodelovalo veliko pesnic, precej več kot prejšnja leta, je zgolj naključje. »Sem pa vesel, da se je festival nagnil bolj na žensko stran. Prepričan sem, da bo tudi drugačna kvaliteta festivala.«
 

Širitev festivala

Celje vsako leto v tem času diha poezijo. Ne le zaradi festivala, ampak tudi zaradi precej starejše Veronikine nagrade, ki jo podeljuje Mestna občina Celje. Tokrat se bodo na festivalu predstavili tudi vsi dosedanji lavreati male Veronike in letošnji nominiranci za Veronikino nagrado. Koželj si želi, da bi takšno sodelovanje nadaljevali. »Festivalski nastop pred podelitvijo nagrade malo dvigne temperaturo v mestu, hkrati da nominirancem prostor, da poglobljeno berejo iz svoje nominirane zbirke. Da preberejo vsak po deset pesmi. Z vsakim se bo pogovarjala tudi ena od mladih celjskih pesnic. Dobro je tudi zaradi lavreatov male Veronike. Velikokrat se je zgodilo, da se je izgubil stik z njimi, zdaj pa bo polovica udeležencev delavnice Jennifer Clement prav nekdanjih lavreatov male Veronike. S tem mladim damo podporo, dodatno znanje, pesniško izkušnjo.«



Koželj ima načrte za še večjo širitev festivala. »Želim si, upam, da bo to uresničljivo že prihodnje leto, vsebalkanski natečaj za najboljšo neobjavljeno pesniško zbirko mladega pesnika oziroma pesnice do 35. leta. Cilj je, da bi izdali dvojezično zbirko, da bi se širil založniški spekter in se še poglobila podpora mladim avtorjem iz širšega prostora, in da bi se tudi festival razširil prek meja Slovenije.«