V nadaljevanju preberite:

Deset dni, deset zgodb nekje v izolaciji močno spominja na zasnovo Dekamerona, čeprav so v knjigi Istanbul Istanbul pripovedovalci le štirje. A medtem ko se pri Boccacciu skupina moških in žensk na lastno pest zateče v hišo na podeželju, da bi ubežali epidemiji kuge, ter se tam kratkočasijo s pripovedovanjem žgečkljivih in zabavnih zgodb, so v tem primeru pripovedovalci zaprti prisilno. Ne izvemo točno, zakaj, tako kot ne, v kateri čas lahko umestimo njihovo pridržanje, razberemo lahko le, da so se zunaj dogajali nemiri, skrivni sestanki, da so pripovedovalcem zaradi suma na prevratništvo prišle na sled obveščevalne službe in so najverjetneje politični zaporniki. Sem je avtor, kot je dejal za Bos­phorus Review, zajel več generacij Turkov, saj se bolečine in trpanje v zapor v zgodovini države ciklično in tragično ponavljajo.