V nadaljevanju preberite:

Jennifer Clement je razpeta med ZDA in Mehiko, ni le pisateljica in pesnica, temveč tudi prva ženska na čelu mednarodnega Pena, najstarejše in največje pisateljske organizacije na svetu. V boju za ženske pravice in svobodo izražanja je Pen pod njenim vodstvom zasnoval Ženski manifest in Manifest o demokraciji domišljije, v temeljno listino pa prvikrat v svoji stoletni zgodovini vključil besedo enakopravnost.

Mnogi izmed nas radi verjamemo, da ima literatura moč spreminjati vsakdan, le redki pa to udejanjajo tako, kot to počenja Jennifer Clement, ameriško-mehiška pisateljica in pesnica, katere pesniška zbirka Ledeni mož: nove in izbrane pesmi je v prevodu Neže Vilhelm nedavno izšla v okviru celjskega pesniškega festivala Izrekanja. Če se Clement v svojih delih pogosto naslanja na aktualne družbene problematike, pa je to le del njenega boja za ženske pravice, enakopravnost in svobodo izražanja, saj je med letoma 2009 in 2012 delovala kot predsednica mehiškega centra Pen, pred šestimi leti pa je bila izvoljena za predsednico mednarodnega Pena, ki se zavzema ne le za za (preganjane, zaprte in zatirane) piske in pisce, temveč za odpravo rasnih, razrednih in nacionalnih sovražnosti – v stoletni zgodovini najstarejše in največje pisateljske organizacije mesto prvikrat zaseda ženska.

Ob tem pa se Jennifer Clement, katere dela so v slovenščini izšla tudi pri založbah KUD Sodobnost International (Molitve za ugrabljene, prevedla Dušanka Zabukovec) in LUD Šerpa (Vdova Basquiat, prevedla Ana Pepelnik), s pisanjem nikdar ne nameni spreminjati sveta; preprosto piše »o tem, kar boli«.