O bralcih in usodi knjig

Cankarjev dom se bo v šestih dneh znova preobrazil v veliko knjigarno. Med policami in stojnicami, na katerih bodo založniki in knjigotržci ponujali najnovejše izdaje, bo prostor tudi za aktualne debate, predavanja in številne dogodke, s katerimi si želijo organizatorji poudariti, da »knjižni sejem ni le komercialna prireditev, ampak tudi aktualen in družbeno odgovoren dogodek, ki poskuša aktivno vplivati na dogajanje v naši knjižni pokrajini«.

Jubilejni 35. slovenski knjižni sejem (SKS) je v znamenju 200. obletnice smrti Valentina Vodnika, ki je z razsvetljenstvom ponudil organizatorjem iztočnico za državo v fokusu. V sodelovanju z EUNIC – zvezo evropskih kulturnih inštitutov – in finančno podporo evropske komisije bodo v središče pozornosti postavili Evropo. Tako so se odločili po vzoru evropskih iniciativ, je povedal kurator mednarodnega dela knjižnega sejma Luka Novak.

»Na knjižnem sejmu ne predstavljamo samo države EU, temveč tudi homogen kontinent, ki si ga želimo prikazati v najboljši možni luči, kot kontinent odprtih jezikovnih barier, enotne valute in odprtih meja, ki zagotavljajo prost pretok idej. Ta kontinent je garant evropske demokracije, kot jo je utemeljilo razsvetljenstvo,« je Novak navezal koncept letošnjega sejma na Vodnika.

Na sejmu se bo predstavilo devet kulturnih središč, ki delujejo v Sloveniji: Goethejev inštitut, Francoski inštitut, Avstrijski kulturni forum, Balassijev inštitut, Italijanski inštitut za kulturo, British Council, veleposlaništvo Irske v Sloveniji, veleposlaništvo Španije v Sloveniji, švicarska kulturna fundacija Pro Helvetia in Javna agencija za knjigo. V prihodnjih šestih dneh bomo gostili deset mednarodno priznanih avtorjev, štiri založnike in dva kritika »različnih diapazonov in miselnih tokov«, ki se bodo predstavili na okroglih mizah, debatah in predavanjih.

Med njimi so irski pisatelj Jack Harte, angažiran za literarno ozaveščanje, ena od najvidnejših ustvarjalk na nemškem jezikovnem območju Sibylle Berg, letošnji Büchnerjev nagrajenec Lukas Bärfuss, z nagrado EU za književnost nagrajena severnoirska pisateljica Jan Carson ter italijanska založnica in avtorica Elisabetta Sgarbi, ki bo predstavila svoj dokumentarni film o Sloveniji Najbližji drugje.


 

Bralna kultura na psu

Strokovnjaki od leta 1979 izvajajo raziskave bralnih navad med Slovenci. Od zadnje je minilo pet let, letošnja, izšla je v publikaciji Knjiga in bralci VI, pa kaže skrb zbujajočo podobo bralne kulture. Ne le da se je število nebralcev povečalo, temveč je upadlo tudi število tistih, ki intenzivno berejo knjige, kar je pomembno, če jih prebereš najmanj deset na leto.

»Pri rezultatih letošnje raziskave je najbolj tragično to, da se je število (ne)bralcev izenačilo s številom (ne)bralcev leta 1979, kar pomeni, da smo petdeset let kulturne in izobraževalne politike vrgli stran,« je komentiral izsledke Miha Kovač, vodja programskega sklopa Založniška akademija in poleg Sama Ruglja, Patricie Rupar in Andreja Blatnika avtor raziskave.

Za ilustracijo, kako alarmantne so številke, je dodal podatek, da je bilo število bralcev prvo leto raziskave v Sloveniji in na Norveškem približno enako, danes pa je nebralcev pri nas polovica, na Norveškem pa samo 10 odstotkov. Statistične podatke in bralne trende bodo na sejmu postavili v širši kontekst trije mednarodno priznani strokovnjaki. Avtorji raziskave bodo podrobno predstavili rezultate jutri ob 11. uri v dvorani Lili Novy.


 

Pisateljski oder

Ker je leto, ki se izteka, leto oblet­nic, knjigotržci niso pozabili na 100. obletnico priključitve Prekmurja matični domovini. Za šest dni bo prestolnica postala Murska Sobota in njeni plodoviti pisatelji ter drugi ustvarjalci. Pisateljski oder bo njihov. Feri Lainšček, Dušan Šarotar, Suzana Tratnik, Štefan Kardoš in Vlado Žabot bodo vsak dan opoldne razkrivali, kako nastajajo njihove nove knjige.

Lastno 35-letnico so na knjižnem sejmu zaznamovali s posebno izdajo. »Drugi sejmi ob obletnicah izdajajo monografije nobelovcev, ki so jih obiskali, ali pa se spomnijo zgodovinskih mejnikov. Mi smo se odločili posvetiti knjigo najpomembnejšemu členu knjižne verige, zaradi katerega sejem sploh obstaja. To so naši obiskovalci,« je povedal Zdravko Kafol, predsednik upravnega odbora knjižnega sejma.

V knjigi, nad katero sta bedela Barbara Čeferin in fotograf Bojan Brecelj, se je znašlo sto portretov lanskih obiskovalcev sejma. Ti so svoje obličje pospremili z namiš­ljenim knjižnim naslovom, ki naj bi odseval njihov odnos do sveta.



Med okoli 300 spremljevalnimi dogodki, ki jih bodo ponudili na sejmu, bo tudi Ilustratorski kot z deli najvidnejših slovenskih ilustratorjev. Sejem bodo uradno odprli danes ob 18. uri s prireditvijo v Linhartovi dvorani, na kateri bodo razglasili tudi dobitnika Schwent­nerjeve nagrade za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.

Še devet nagrad bodo podelili v prihodnjih dneh, med drugim bodo izbrali najboljši literarni prvenec letošnjega leta in knjigo leta po ­izboru obiskovalcev.