Nagrada vilenica bolgarsko-nemškemu pisatelju Iliji Trojanowu

Nagrajenec 33. festivala Vilenica je Ilija Trojanow, »ki sodi k najmočnejšim literarnim glasovom današnjega globalnega sveta,« piše v posebni prilogi Vilenica Primorskih novic. Slovenska avtorica v središču letošnjega festivala, ki bo potekal od 4. do 9. septembra pod temo Pisati in preživeti, pa je pisateljica Mojca Kumerdej.

Ob vesti, da je letošnji vileniški nagrajenec, je Trojanow po pisanju časnika dejal: »Nagrada vilenica mi pomeni veliko, saj je mednarodna in seznam nagrajencev je neverjeten, kakor bi šlo za alternativno Nobelovo nagrado. Tu je toliko pisateljev, ki jih občudujem, na primer Dževad Karahasan in David Albahari. "Lani je bil sicer vileniški lavreat ukrajinski pisatelj Jurij Andruhovič.
 

Pisatelj, doma v več svetovih

V Sofiji rojeni Trojanow (1965) je leta 1971 s starši emigriral v Zvezno republiko Nemčijo. Po štirih letih osnovnega šolanja v Nemčiji je pisatelj s presledki do leta 1984 živel v Nairobiju, kjer je maturiral, nato se je preselil v Pariz, kasneje pa v Münchnu študiral pravo in etnologijo ter havarijo (poškodbe prevoznih sredstev, zlasti ladij). Leta 1989 je študij prekinil in ustanovil založbi, specializirani za afriško literaturo. Trenutno živi in ustvarja na Dunaju.

Pisateljski prodor mu je uspel leta 2006 z romanom Zbiralec svetov, ki je preveden v več kot 30 jezikov. Kot je zapisala članica žirije festivala Vilenica Vesna Kondrič Horvat, je Trojanow »za različnost odprt, transkulturni pisatelj, ki je doma v več svetovih, s katerimi se srečujemo v njegovih reportažah, esejih, romanih, pesmih...«.

Poleg dela Zbiralec svetov, ki ga je poslovenil Brane Čop, sta v slovenščini dostopna še roman o uničevanju našega planeta Trajanje v prevodu Mojce Kranjc ter esej o neoliberalistični kapitalistični drži Odvečni človek v prevodu Ane Jasmine Oseban.


 

V središču Vilenice avtorica romanov in zbirk kratke proze

Slovenska avtorica v središču letošnje Vilenice pa bo pisateljica Mojca Kumerdej (1964), ki je doslej napisala romana Krst nad Triglavom (2001) in Kronosova žetev (2016), za slednjega je prejela tudi nagrado kritiško sito ter malo Prešernovo nagrado. Je tudi avtorica dveh zbirk kratke proze – Fragma (2003) in Temna snov (2011). Na festivalu Vilenica je leta 2006 prejela vileniški kristal, letos se bo nanjo vrnila v glavni vlogi.

V pogovoru za Primorske novice je povedala, da jo vloga osrednje slovenske gostje veseli, med drugim tudi zato, ker bo ob tej priložnosti pri ameriški založbi Dalkey Archive Press v prevodu Rawlyja Graua izšla njena zbirka Fragma.

Preberite še:
Vilenica: Andruhovič ob prejemu nagrade prosil za solidarnost z Ukrajinci