Bralke in bralci so letos najbolj pričakovali dve kriminalki. Prvo,
Macbeth (Didakta), je napisal kralj skandinavske kriminalke, Norvežan Jo Nesbø, drugo,
Čarovnica (Učila), pa kraljice skandinavske kriminalke, Švedinja Camilla Läckberg. To je njen deseti roman v popularni kriminalni seriji o domači Fjällbacki, od koder tokrat izgine štiriletna Linnea.
Eden izmed najbolj priljubljenih likov novega vala skandinavskih trilerjev je neugnana računalniška hekerka Lisbeth Salander, ki pomaga pokončnemu novinarju Mikaelu Blomkvistu in njegovemu časopisu
Millenium. Po popularni trilogiji
Millenium, ki je bila objavljena po njegovi smrti, so se lastniki avtorskih pravic odločili na nadaljevanje. Izbran je bil švedski pisatelj David Lagercrantz. Najprej je izšla knjiga
Dekle v pajkovi mreži in nedavno še
Dekle, ki je iskalo pravico (Učila). V petem delu serije Lisbeth Salander raziskuje svoje travmatično otroštvo.
Teško pričakovana Čarovnica Camille Läckberg.
Švedski pisatelj Joakim Zander je uspel s prvencem
Plavalec, v katerem je v ospredju lik Klare Waldéen, mlade pomočnice evropske poslanke. Sledila je kriminalka
Brat, zdaj pa še
Prijatelj (vse založba Učila). V njej se Jakob Seger odpravi v Bejrut, da bi delal na švedski ambasadi. Tam spozna domačina Jasmina, ki postane njegov ljubimec. Sumijo, da je terorist.
Roman
Mrtvi tek (Beletrina) je napeta kolesarska kriminalka norveškega pisatelja danskega porekla Kurta Austa s pravim imenom Kurt Østergaard. Dogaja se med kolesarsko dirko
Tour de France. Preživeti
Tour ni samoumevno, saj dirka ni le telesno zelo naporna, temveč je tudi smrtno nevarna zaradi zakulisnih dejavnosti. Erik Norse je pomožni kolesar moštva Bank White-Team. Njegova naloga je pomagati kapetanu moštva osvojiti rumeno majico. Ima pa tudi skrivno nalogo: med 200 udeleženci odkriti morilca kolesarskega mehanika Louisa Bardouxa.
Novi kriminalani zapleti v Fjällbacki.
FOTO: arhiv založbe
Helen Grace se je vrnila
Britanski pisatelj M. J. Arlidge, znan po seriji o detektivki Helen Grace, nadaljuje njene dogodivščine tudi v
Ne ljubi me (Učila International). Ta se po težki in krivični preizkušnji v zaporu vrne na southamptonsko policijsko postajo in vstopi v adrenalinsko dramo. Na cesti najdejo žensko truplo. A le na prvi pogled se zdi, da to ni tragična nesreča.
Zadnji dih (Učila International) je napeta kriminalka Roberta Bryndze, britanskega pisatelja, ki živi na Slovaškem. To je nova zgodba v seriji o londonski policijski inšpektorici Eriki Foster. Tokrat je ta zagnana policistka med prvimi na prizorišču zločina, ko najdejo v smetnjaku iznakaženo truplo mladega dekleta. Vendar to ni njen primer, čeprav se začne ukvarjati z njim, zlasti ko odkrije povezavo z nekoliko starejšim nerešenim umorom ženske.
Kar nekaj psihološke tesnobe ponuja triler
Strah pred letenjem 7A (Učila International) nemškega pisatelja Sebastiana Fitzka. Uspešen psihiater Mats Krüger iz Buenos Airesa se odpravi z letalom v Berlin k hčeri, ki je pred porodom in s katero nista govorila kar štiri leta. Roman
Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico (Modrijan) grške pisateljice Amande Mihalopulu je več kot kriminalka. Je zgodba o odnosih v demokraciji in totalitarizmu na osebni ravni. V njej nastopa Maria Papamavru, ki se iz Nigerije, kjer se je rodila in s starši grškega rodu živela do devetega leta, vrne v Grčijo.
Truplo ob Soči
Nova domača kriminalka je delo Mirta Komela, filozofa in pisatelja, ki ga strokovno zanima nasilje. Tega v romanu
Medsočje (Goga) ne manjka. To so dnevniški zapisi novinarja Erika Tlomma o dogodkih v Soški dolini. Tam so našli mrtvo krajevno lepotico, razgaljeno in privezano na razklano lipo sredi trga. Zaradi nenavadnosti primera vpokličejo posebno detektivko.
Medsočje je detektivski roman, a se občasno prelevi v psihološko, filozofsko, nadnaravno grozljivko, kajti nič ni tako, kot se zdi.
Brazilsko-ameriški pisatelj Chris Carter je v knjigi
Galerija mrtvih (Učila International) iz serije o detektivu Robertu Hunterju napisal zgodbo o morilcu, ki se ima za umetnika. Rad zleze v misli zločincev, ki jih poskuša izslediti, z nepojasnljivimi uvidi pa običajno reši primer.
Najpopularnejše so skandinavske kriminalke.
Kriminalke vsebujejo veliko podžanrov.
Uspešni liki živijo naprej tudi po smrti avtorjev.
Mož ni tisto, za kar se predstavlja
Stroga tajnost (Učila International) je psihološki triler ameriške pisateljice Karen Cleveland, ki je osem let delala v Cii kot analitičarka, od tega šest let na protiterorističnem oddelku. Izkušnje je prelila v prvenec, ki je postal mednarodna uspešnica, Charlize Theron pa bo producirala film. Zgodba sledi usodi protiobveščevalne analitičarke v Cii, ki naposled pride na sled spečemu ruskemu vohunu v ZDA.
Junakinja romana
Prevara (Učila International) enega izmed najpopularnejših pisateljev kriminalk, Američana Harlana Cobena, je vojna pilotka Maya s posttravmatsko stresno motnjo. Pred očmi ji ubijejo moža Joeja, moževa premožna družina ji ne zaupa, detektiv, ki raziskuje Joejev umor, pa sumi njo. Po pogrebu se mora vrniti na delo in v svoji dnevni sobi postavi skrito kamero, da bi posnela varuško svoje dveletne hčere.
Ženska na oknu (Učila International) je mednarodna uspešnica ameriškega pisatelja A. J. Finna, ki niza odmevne trilerje z ženskami v glavni vlogi. Junakinjo Anno Foxx preveva agorafobna tesnoba. Ne zapusti hiše, rada pa opazuje druge, kaj počnejo.
In še nekaj ljubezni ...
Otok kamelij (Mladinska knjiga) nemške pisateljice Tabee Bach je klasični romantični roman za prebiranje na plaži. Sylvia in Holger sta uspešen par, ona finančna svetovalka, on nepremičninski posrednik. Ko Sylvia izve, da ji je teta, s katero vrsto let ni imela stikov, v oporoki zapustila propadajočo vrtnarijo v Bretanji, se odpravi v Francijo.
Moški, ki ni poklical (Mladinska knjiga) je prvi roman Rosie Walsh, ki ga je podpisala s svojim imenom. Pod psevdonimom Lucy Robinson je že izdala štiri ljubezenske romane. Romantično zgodbo z nepričakovanim preobratom so še pred izidom razglasili za ljubezensko zgodbo leta.
Za privlačno branje zna poskrbeti britanski pisatelj in zgodovinar Ken Follett, ki je največ slovenskih bralcev očaral s trilogijo
Stoletje. Njegova največja uspešnica kljub vsemu ostaja roman
Stebri zemlje (Mladinska knjiga), ki so ga od izida leta 1989 prodali v več kot 25 milijonih izvodov in se je na lestvici najbolj priljubljenih romanov v angleškem jeziku uvrstil na šesto mesto. Pri nas sta izšla prva dva dela, zgodba pa se začne, ko se srednjeveška Anglija znajde sredi političnega brezvladja, potem ko kralj Henrik I. ostane brez naslednika. Sledi boj za oblast, bralec pa sledi zgodbi iznajdljivega priorja Philipa, ki se odloči, da bo zgradil največjo gotsko katedralo na svetu ...
Komentarji