Leto, v katerem so Američani knjige kupovali drugače

Statistični del letnega poročila zveze ameriških založnikov za koledarsko leto 2020, ki so ga objavili v petek, razkriva, da je založniška industrija lani ustvarila 22,22 milijarde evrov prihodkov, kar je minimalnih 0,2 odstotka manj kot leto prej. Delež spletnih prodajaln v skupni prodaji knjig se je povečal za 19,2 odstotka, prodaja v klasičnih knjigarnah pa je upadla za 11,3 odstotka.

Predsednica zveze Maria A. Pallante je v sporočilu zapisala, da so rezultati »izjemni in navdihujoči za leto, ki ga bomo še dolgo povezovali z doslej nevideno zdravstveno krizo, trpljenjem po vsem svetu in velikanskimi motnjami v poslovanju. Da je založništvo odporno, ni nič novega, a vendar bi si morali vzeti trenutek in ugotoviti, da je založniška industrija v skrbi za bralce v tako zmedenem času pokazala veliko predanost in inovativnost«.

Rezultati za leto 2020 so bili sicer v skladu s prejšnjimi statističnimi poročili, ki kažejo, da se prihodki ameriškega založništva vse od leta 2016 gibljejo okrog 22,2 milijarde evrov. V segmentu splošnega založništva, ki je največja kategorija, so tako po neposredno izmerjenih oziroma sporočenih podatkih kot po napovedih dosegli dvig prihodkov za 6 oziroma 8,6 odstotka, razlika je nastala, ker je založniška zveza založniške hiše prosila za nove, popravljene podatke za preteklih pet let.

Številke kažejo, da so se bralci med pandemijo vsekakor z novo vnemo lotili branja tako leposlovne kot neleposlovne literature, pri tem pa so posegali po vseh formatih tiskanih knjig, povečala se je prodaja tako trdo vezanih kot žepnih in posebnih izdaj. Prihodek od prodaje učbenikov je upadel za 5,7 odstotka, v segmentu strokovne literature so zaznali znižanje za 14,5 odstotka, o 2,9-odstotnem dvigu prodaje pa so poročale univerzitetne založbe, ki so sicer najmanjši segment na ameriškem knjižnem trgu.

Izvoz knjig ameriških založb se je v preteklem letu zmanjšal za 2,8 odstotka. Podatki o prodaji v okviru splošnega založništva po podkategorijah so pokazali, da so so se povečali deleži v vseh kategorijah, razen pri verskem tisku, ki je upadel za 8,4 odstotka. Leposlovje za odrasle je doživelo dvig za 6,2 odstotka, stvarna literatura za odrasle za 11,2 odstotka, leposlovje za otroke in mladino je zraslo za 2,1 odstotka, neleposlovje za to kategorijo za 9,1 odstotka.
 

Zmagoslavje spletne prodaje

Prihodki od prodaje e-knjig so se na ameriškem knjižnem trgu zmanjševali vse od leta 2014, lani pa so v tej kategoriji izmerili dvig za 11,7 odstotka, kar je očitno del digitalnega pospeška, ki so ga povzročili zapiranje javnega življenja in s tem povezane okoliščine. Prav tako se je povečal prihodek od prodanih zvočnih knjig, v primerjavi z letom 2019 se je povzpel za 13,2 odstotka.

Najbolj viden podatek statističnega letnega poročila zveze ameriških založnikov je prav tako povezan z učinki pandemije: prvič se je zgodilo, da je spletna prodaja knjig v okviru splošnega založništva dosegla petdeset odstotkov vseh prodanih naslovov. Leto prej je bil ta rezultat 43,3 odstotka. Delež spletnih prodajaln v skupni prodaji knjig ne glede na format se je povečal za 19,2 odstotka, prodaja v klasičnih knjigarnah pa je upadla za 11,3 odstotka. V zadnjih petih letih se je prodaja založnikov spletnim knjigarnam povečala za 23,1 odstotka, prodaja klasičnim se je skrčila za 31,1 odstotka. V okviru spletne prodaje so 53,3 odstotka zajemali tiskani formati, torej knjige v trdi vezavi, žepne izdaje in drugi formati, e-knjige so predstavljale 20,6 odstotka po spletu prodanih založniških naslovov.