Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Knjiga

Kdor hoče živeti revno, poezije ne potrebuje

Poezija je v naši družbi nekoč veljala za združevalno, dandanes je marginalizirana.
Na proslavi ob kulturnem prazniku je Svetlana Makarovič prebrala pomenljivo pesem Zla runa iz Sage o Hallgerd. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Na proslavi ob kulturnem prazniku je Svetlana Makarovič prebrala pomenljivo pesem Zla runa iz Sage o Hallgerd. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
12. 2. 2023 | 05:00
15:03

V nadaljevanju preberite:

»Včasih je bil tisk glavni medij, danes pa ni. Zato tudi pesniki niso več tako pomembni, kot so bili nekoč,« pravi Andrej Rozman - Roza, obenem pa »je Bob Dylan in še marsikdo tudi pri nas dokaz, da se tudi v novih medijih da širiti poezijo«. V tujini je tako zaslovela instagramska pesnica Rupi Kaur, Guardian pa je pred nekaj leti poročal o porastu prodaje pesniških zbirk zlasti med mladimi, ki jih je k temu spodbudilo zanimanje za politiko v času političnih preobratov in negotovosti. »Poezija nagovarja ljudi, ki iščejo razumevanje. Je zares dober način za raziskovanje kompleksnih, težkih emocij in negotovosti,« je pojav tedaj komentiral Andre Breedt iz podjetja Nielsen BookScan.

Kako pa je s poezijo in mladimi pri nas; kam se je izgubil žlahtni status poezije ter kako lahko vzgojimo bralstvo in občinstvo, ki je na literarnih večerih vse starejše?

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine