
Neomejen dostop | že od 14,99€
Kaj potrebuje pisatelj ali pisateljica, da lahko piše, in kako to počne, ko ima pogoje za to? Virginia Woolf je v znamenitem eseju Lastna soba (1929) poudarila pomen finančnih pogojev za ustvarjanje; Marguerite Duras v svoji »lastni sobi« z naslovom Pisati zase, v samorefleksiji, odgovarja na obe vprašanji.
Kaj še je Virginia Woolf položila na srce svojim slušateljicam in občudovalkam na Univerzi v Oxfordu, kako si je življenje v lastni sobi uredila Marguerite Duras ter kako danes, zlasti pri nas, živijo ustvarjalke?
Prva knjiga je v prevodu Rape Šuklje iz leta 1998, a v pregledani, popravljeni in dopolnjeni izdaji izšla pri založbi *cf., esej Marguerite Duras pa v svežem prevodu Suzane Koncut pri LUD Literaturi.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji