V nadaljevanju preberite:

Vse hiše, o katerih sanjamo, so si podobne. V svoji domišljiji si je angleška pisateljica Deborah Levy zgradila staro hišo ob morju ali jezeru, v kateri so velika soba s kaminom in tla z mozaiki, na vrtu pa rastejo drevesa granatnega jabolka, ki so obkrožena s fontanami in vodnjaki. Hiša je vedno polna življenja, saj v njej gosti prijatelje. Sama je le, kadar piše.

To je le ena od njenih neresničnin. Ima jih za cel seznam, vendar je ta njena najljubša. A ko si predstavlja, da zares živi v njej in je lova na hišo konec, se ji zdi, da vznemirljivost splahni. Deborah Levy je o hišah premišljevala po tem, ko se je pri štiridesetih ločila od moža in se je s hčerama preselila ter začela živeti novo življenje, pa tudi kasneje pri šestdesetih, ko je nekaj mesecev živela v stanovanju v Parizu, v hotelu v Mumbaju, v hiši na grškem otoku …