Aljaž Koprivnikar in Matjaž Jamnik: Literatura je ena od zadnjih front odpora

Na Fabulo tokrat prihajajo­ avtorji­ Sharon Dodua Otoo, Yoko Tawada, Guadalupe Nettel,­ Dora Šustić, Saif ur Rehman Raja, v njen teoretski del pa ameriški politolog Francis Fukuyama in izraelski filozof Noam Yuran. S sloganom Izkrivljena resničnost festival prinaša kar nekaj novosti – o tem, katere so, kaj jih je povzročilo, pa tudi o konceptu in programu, smo se pred začetkom festivala pogovarjali­ z umetniškim vodjem Aljažem ­Koprivnikarjem in producentom Matjažem Jamnikom.

Najprej o novosti. Osrednji del programa bo poleg Ljubljane tudi v Celju, manjši del pa še v Mariboru. Zakaj Celje?

Aljaž Koprivnikar: Odločitev, da bo festival razširil osrednje dogajanje v Celje, reflektira širše premike v sodobnih kulturnih politikah, ki decentralizacijo prepoznavajo kot eno od pomembnih strategij demokratizacije kulture. V sodobni kulturni teoriji prostor namreč ni več razumljen kot nevtralna kulisa, temveč tudi kot aktiven dejavnik v produkciji pomenov, zaradi česar se vse bolj poudarja potreba po dehierarhizaciji umetniških in intelektualnih praks. Literatura kot univerzalna umetniška in družbena praksa se lahko širi povsod, kjer obstaja želja po branju, dialogu in kritični refleksiji. V tem kontekstu je Celje naravna izbira, saj je mesto z bogato zgodovinsko in kulturno dediščino ter dinamičnim sodobnim kulturnim utripom prepoznalo potencial Fabule in postalo eden od pomembnih partnerjev pri soustvarjanju dolgoročnih projektov za širjenje bralne kulture.

Pri tem nas vodi iskreno prepričanje, da literatura potrebuje nove kontekste, nove dialoge in novo občinstvo. Hkrati festival ostaja močno zasidran tudi v Ljubljani, Unescovem mestu literature, kjer nadaljujemo sodelovanje s Cankarjevim domom z literarnim in teoretičnim programom ter krepimo mednarodne povezave, ki Fabulo gradijo kot inkubator novih literarnih in intelektualnih smernic. S širitvijo v Celje, Maribor in druga slovenska mesta Fabula ne dokazuje le geografske prožnosti, temveč tudi potrjuje, da je literatura vitalen in dinamičen fenomen, ki presega institucionalna središča moči in se razvija tam, kjer se vzpostavi resnična potreba po zgodbah, misli in interpretaciji sveta.

Literature sveta knežje mesto spreminjajo v knjižno

Kolikšen del programa bo na sporedu tam? Bo imel tudi lokalni pečat?

Matjaž Jamnik: Letos je bil po­u­darek predvsem na vzpostavljanju temeljev novega sodelovanja z mestom ter mestno občino, na vzpostavljanju festivalske infrastrukture ter selitvi festivalskih aktivnosti, obenem smo si želeli tudi s programskega vidika začrtati smernice, po katerih si želimo poglabljati in razvijati festivalski program v Celju, da bi v naslednjih letih pridobil nezmotljiv lokalni pečat.

Poleg osrednjih literarnih dogodkov bomo v Celju predstavili pomemben del spremljevalnega programa. Ta se je v zadnjih letih razvil zato, da bi nagovarjal raznolik spekter demografskih skupin. Tja selimo vse pomembnejše Fabuline instalacije. Njihov skrbnik bo glavni koproducent tokratne festivalske izvedbe, Osrednja knjižnica Celje. Njeni obiskovalci bodo lahko vse tri instalacije uporabljali od začetka festivala. Knjižnica se je tudi intenzivno vpletla v organizacijo ter izvedbo Fabulinega knjižnega izbora in ga na ambiciozen način podprla v sodelovanju z okoliškimi občinami.

Upamo, da se bodo naša prizadevanja v Celju že letos pokazala v dobri obiskanosti dogodkov, obenem smo pripravljeni stike z novim občinstvom razvijati postopoma. Prepričani smo, da je vzpostavitev zvestega občinstva v Celju le vprašanje časa.

Matjaž Jamnik FOTO: Jože Suhadolnik

Za festivalsko temo ste tokrat izbrali izkrivljeno resničnost. Kaj si predstavljate pod tem pojmom?

Aljaž Koprivnikar: Izkrivljena resničnost ni le simptom sodobnega časa, temveč je tudi inherentna lastnost akta zaznavanja in pripovedovanja. Človeška izkušnja do resničnosti ne dostopa neposredno – vedno je posredovana skozi jezik, simbolne sisteme in zgodbe, ki jo strukturirajo, interpretirajo in nemalokrat tudi preoblikujejo. Slogan festivala Izkrivljena resničnost si ne želi zgolj postaviti diagnoze sodobnega stanja, temveč tudi razumeti literaturo kot kritično prakso, ki ne sprejema absolutne resnice, temveč vzpostavlja prostor dvoma, interpretacije in razgradnje dominantnih diskurzov.

V času, ko se zgodovina pre­oblikuje glede na politične potrebe, ko tehnološki napredek izpodjeda razmejitve med resničnim in simuliranim, ko se celo lastni spomini pod vplivom zunanjih naracij spreminjajo, je po mojem mnenju literatura ena od zadnjih front odpora proti hegemonijam enotnega pogleda na svet. Vsak avtor in teoretik perspektivo izkrivljene resničnosti razpira po svoje.

Verjetno najodmevnejše ime tokratnega festivala je mislec Francis Fukuyama, poleg njega bo v Fabuli v teoriji nastopil še Izraelec Noam Yuran. O čem bosta razpravljala?

Aljaž Koprivnikar: Osvetlila bosta dva pomembna mehanizma sodobne družbene konstrukcije – politiko identitet in ekonomijo percepcije. Fukuyama preučuje identiteto kot politični konstrukt, Yuran pa ob tem kaže, kako ekonomija na podoben način konstruira vrednosti in iluzije, njuna dogodka torej ne bosta zgolj teoretska premisleka, temveč tudi kritični vpogled v družbene izzive sodobnosti – od polarizacije identitet do vseprisotne ekonomizacije vrednot – ter vprašanje, kako se lahko posameznik orientira v svetu, v katerem politični in ekonomski interesi vse bolj oblikujejo ne le družbene strukture, temveč tudi naš pogled na resničnost.

Za to izvedbo ste še povečali sodelovanje z AGRFT. Kako?

Matjaž Jamnik: Ključno se nam zdi, da ta prostor ponudi odskočno desko mladim ustvarjalcem z drugih umetniških področij, ki se z literaturo prepletajo na pomembnih presečiščih. Da bi še več pozornosti namenili filmu, smo nadgradili obstoječi partnerski dogovor z Akademijo v koprodukcijsko sodelovanje, ki izbranim filmskim ustvarjalcem pri delu omogoča polno podporo akademijske infrastrukture in mentorstva.

Že peto leto zapored bodo nastale filmske adaptacije Fabulinih knjižnih predlog, ki jih bomo predstavili v okviru glavnih literarnih večerov. Filmi bodo v času festivala dostopni tudi na platformi Beletrina Digital, festivalski filmski fokus bomo sklenili s projekcijo v veliki ­dvorani AGRFT.

Aljaž Koprivnikar FOTO: Jože Suhadolnik

Vznemirljiv del festivala je tudi sodelovanje s platformo Cela.

Aljaž Koprivnikar: Fabula že vrsto let krepi mednarodno prisotnost, z vključitvijo v platformo Cela pa postaja stičišče mladih literarnih glasov ter prevajalcev, ki bodo oblikovali prihodnost evropske književnosti. Tako kot sem Fabula Hub zasnoval kot program, namenjen perspektivnim glasovom svetovne literature, bo tudi sodelovanje s Celo omogočilo, da bo festival poudarek z uveljavljenih imen razširil na mlajše avtorje in prevajalce v razvoju.

Znotraj Cele bo Fabula imela dvojno vlogo – na eni strani bo pripeljala v Slovenijo mlada imena evropske književnosti, ki se šele uveljavljajo in bodo s tem dobila priložnost za vstop v nove jezikovne in kulturne kontekste,­ na drugi strani bo festival postal podporna platforma za mlade slovenske prevajalce, ki so ključni kulturni mediatorji in mostovi med literaturami. Fabula se tako razvija v mednarodni festival ter dinamično vozlišče literarne prihodnosti, kjer se prepletata izmenjava literarnih glasov in vzgoja prevajalske generacije, ki bo v prihodnjih letih skrbela za dostopnost sodobne evropske književnosti v slovenskem ­prostoru in obratno.

Knjige Fabulinih avtorjev bodo odslej izhajale v novi Beletrinini zbirki, ki jo oblikuje Eva Mlinar. V okviru festivala bodo na ogled 'alternativne naslovnice'. Kaj sporočate s tem?

Aljaž Koprivnikar: Zavedamo se, da je kakovostno knjižno oblikovanje eden od ključnih delov knjižne produkcije, ki vpliva na način, na katerega bralec vstopa v literarni svet. Prav zato zaveza festivala ostaja krepitev slovenskega knjižnega oblikovanja. Ob prevzemu umetniškega vodenja sem si zadal vsakoletno menjavo oblikovalcev – ne le zaradi vizualne prepoznavnosti Fabule, temveč tudi zato, da bi knjižne izdaje dvignili na raven visokega umet­niškega izraza. To potrjujejo tudi številne mednarodne nagrade, ki so jih za oblikovanje Fabule prejeli nekdanji oblikovalci Jure Brglez, Matija Medved, Tereza Prepadnik in Eva Mlinar.

Srednjeveški rokopisi in istanbulske tržnice

Ne morem mimo dejstva, da je slovensko knjižno oblikovanje pogosto podhranjeno, predvsem zaradi pomanjkanja vlaganja in zastarelega razumevanja njegove vloge s strani založb. Prav zato se na Fabuli želimo izogniti oblikovalski stagnaciji in še naprej vsako leto ponuditi priložnost novemu oblikovalcu, s čimer omogočamo pretok idej in preizpraševanje ustaljenih oblikovalskih praks. Letošnjo festivalsko podobo je oblikovala Maja Poljanc, ki bo ustvarila tudi avtorski odziv na književna dela gostov, kar pomeni, da bo literatura dobila likovno interpretacijo, ki presega zgolj naslovnico in se odpira v širši vizualni diskurz.

Če bi morala izbrati en festivalski poudarek po lastnem okusu, kaj bi to bilo?

Aljaž Koprivnikar: Če sem popolnoma iskren – največji čar Fabule je zame celoten mesec marec, ko literatura postane osrednji ritem dneva, ko knjige prehajajo iz rok v roke, ko se ustvarjajo nova poznanstva, nepredvideni pogovori in neponovljive izmenjave misli.

Matjaž Jamnik: Tudi sam se najbolj veselim festivalskih trenutkov med dogodki. Z optimizmom pričakujem sodelovanje s partnerji v Celju, saj upam, da bo skupna izkušnja pustila trajen pozitiven pečat. Osebno me je med tokratnimi gosti najbolj nagovoril prihod avtorice Yoko Tawada, katere literarnega ustvarjanja pred sodelovanjem s festivalom nisem poznal. Poleg tega verjamem, da bo priključitev platforme Cela festivalu odprla nove možnosti za vzpostavitev industrijskega programa za mlade avtorje in prevajalce. Takšen program, ki spodbuja mednarodno povezovanje, je v našem prostoru redkost in bi lahko bil pomemben most med literarnimi delavci in mednarodnim prostorom.