Knjig, dogodkov in podvigov polno leto

Kot je v navadi, založbe v začetku leta druga za drugo predstavljajo programe knjižnih izdaj in druge cilje, ki so si jih postavili za prihajajoče mesece. Medtem ko po spletu že krožijo seznami najbolj pričakovanih knjižnih izdaj, smo obiskali predstavitvi programov dveh večjih založb, Beletrine in Mladinske knjige. Obe med drugim zaznamujeta (skorajšnji) obletnici, Mladinska knjiga letos praznuje osemdeset let, Beletrina pa jih bo prihodnje leto dopolnila trideset.

Namen obeh srečanj je bil poleg predstavitve rezultatov preteklega leta, tako kar zadeva pričakovane in nepričakovane uspešnice, digitalne projekte in dogodke ter oris vsega, česar se lahko še nadejamo, predvsem druženje, a to je enim uspelo bolj, drugim manj. Obe založbi tudi tokrat pripravljata zajeten program, obogaten s pogovornimi dogodki, festivali, gostovanji tujih avtorjev, prav tako svojo prezenco krepita v digitalnem svetu: Beletrina z multimedijskim portalom Beletrina Digital ter preurejeno in vse bolj obiskano Air Beletrino (obisk se ji je v zadnjem letu podvojil), Mladinska knjiga z Mladinsko knjigo PLUS, ki ponuja zvočnice, e-knjige in videovsebine, ob osemdesetletnici založbe pa napovedujejo tudi digitalizirane radijske igre na podlagi »svojih« knjig.

Jubilej kot stičišče del, avtorjev in junakov

Osemdeset let od ustanovitve založbe Mladinska knjiga bo minilo junija, praznovali pa jih bodo vse leto. Poleg založbe ima častitljivo obletnico tudi otroška revija Ciciban. Ta, kot je poudarila glavna urednica in hkrati direktorica Cankarjeve založbe Alenka Kepic Mohar, sicer ne izhaja več v tako visoki nakladi kot nekoč, še vedno pa se v njem kalijo nove generacije avtorjev in ilustratorjev.

Program Mladinske knjige za leto 2025 so predstavili glavna urednica založbe ter vodje uredništev leposlovja, priročnikov in digitala. FOTO: Mladinska knjiga

Na prvi šolski dan bodo šolarje razveselili z jubilejno tematsko številko Cicibana, na ljubljanskem gradu pa priredili razstavo otroških ilustracij. Aktivni bodo na področju dobrodelnih dejavnosti in dviganja bralne kulture, prav tako bodo pripravili jubilejno kolekcijo ekskluzivnih izdelkov v sodelovanju z domačimi avtorji. Prva med njimi bo Maja Kastelic. Podali se bodo na turnejo z Mačkom Murijem ob njegovi petdesetletnici ter podelili jubilejno Levstikovo nagrado.

Preplet predvsem osemdesetletnice založbe in revije Ciciban bo tako poleg rednega programa vključeval še dodatne aktivnosti in izdaje, kot sta novi zbirki Živi klasiki in Večne misli, športne biografije, kot je Čudežni deček o Luki Dončiću, še več priljubljenih priročnikov, sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture in Cankarjevim domom, v okviru teh pa gostovanje več priznanih tujih avtorjev, med njimi Paola Giordana in Juvala Noaha Hararija.

Mesto angelov čaka novega kralja: brez L in A ni Luka

Programske poudarke bodo združili z drugimi jubileji, poleg petdesetletnice Mačka Murija je tu 80-letnica Pike Nogavičke – »jubilejne« knjižne junake bodo obudili tudi z radijskimi igrami (Piko dinozaver, Pekarna Mišmaš, Sapramiška ...) – in okroglimi rojstnimi dnevi avtorjev Dese Muck, Andreja Rozmana Roze, Slavka Pregla in Lile Prap.

Vodja uredništva leposlovja Andrej Ilc, ki je izčrpno predstavil nabor knjig, za katerega je pristojen, je v uvodu dejal, da Mladinska knjiga stoji na ramenih velikanov in je v slovenski prostor vpeta drugače kot katerakoli druga založba. Med deli, ki jih je izpostavil, naj jih naštejemo le nekaj: obetajo se stripi Pika nogavička, Slepi tekač Tadeja Goloba in Jurija Devetaka ter Ime rože enega najbolj priznanih italijanskih striparjev Mila Manara, knjiga Erice Johnson Debeljak Samo seks, kolumne Mire Furlan, katere delo Imej me rajši od vsega na svetu je prodajna uspešnica, pa Tolkienove Nedokončane povesti, novo nadaljevanje Veščeca Andrzeja Sapkowskega, nova knjiga Juvala Noaha Hararija, dve novi knjigi Joja Nesbøja ter prevod Good Material Dolly Alderton. V uredništvu priročnikov, ki ga vodi Urška Kaloper, med drugim napovedujejo izid avtobiografije Melania, (avto)biografijo Anite Ogulin ter novo knjigo zdravnika in vplivneža Davida Zupančiča, v digitalnem uredništvu pa bodo izdali več kot sto zvočnic in e-knjig.

Če zelo hitiš in samo čakaš, kdaj se bo nekaj zgodilo, marsikaj spregledaš

Razkriti gostje festivala Fabula

Nazaj k tisku. Založba Beletrina je dan pred tem napovedala izid 69 del, od tega 31 domačih in 38 prevodnih. Nova dela si med drugim lahko obetamo od Gabriele Babnik, Mojce Kumerdej, Borisa A. Novaka, Aleša Štegra, Toneta Partljiča, Irene Svetek, Alojza Ihana, Noaha Charneyja, Samante Hadžić Žavski, Nine Dragičević in Vesne Milek, ki se vrača z nadaljevanjem uspešnice Kleopatra: naj se zgodi, Kleopatra: novi svet. Obetajo se tudi knjige zdravnika in televizijskega športnega komentatorja Andreja Stareta, nekdanjega direktorja Cankarjevega doma Mitje Rotovnika, misijonarja Pedra Opeke in glasbenika Petra Lovšina.

Kleopatra bi želela povedati svojo resnico

Poleg že ustaljene zbirke Klasična Beletrina, ta letos prinaša dela Edgarja Allana Poeja, Émila Zolaja, Victorja Catalàja, Grazie Deledda in Iva Andrića, ter novejše Žametna Beletrina (v njej med drugim izide avtobiografija papeža Frančiška Upanje) prihaja še ena, in sicer Literature sveta. V njej bodo izhajala dela sodobnih tujih avtorjev, torej tudi dela, ki vsako leto izidejo v okviru festivalov Fabula in Dnevi poezije in vina.

S tem so dober mesec pred začetkom prvega od omenjenih festivalov, ki se iz Ljubljane širi v Celje (in malo še v Maribor), že razkrili gostujoče avtorje: med 1. in 21. marcem prihajajo na obisk pisatelj, politolog in politični ekonomist Francis Fukuyama in razvpiti izraelski filozof Noam Yuran, ki bosta nastopila v sklopu Fabula v teoriji, ter Sharon Dodua Otoo, Yoko Tawada, Guadalupe Nettel, Dora Šustić in Saif ur Rehman Raja. Njihovi romani Adina soba, Razkropljeni po zemlji, Gostiteljica, Psi in Hidžra bodo, kot rečeno, izšli v zbirki Literature sveta, kot je tudi podnaslovljen festival Fabula. Slogan oziroma tema tega bo tokrat izkrivljena resničnost, ki »ni zgolj estetska izbira; odpira vprašanja o tem, kako se naša percepcija sveta oblikuje skozi plasti jezikovnih, kulturnih in političnih okvirov, ki jo hkrati definirajo in omejujejo« – literatura pa je orodje za raziskovanje teh plasti.