Neomejen dostop | že od 9,99€
Na nocojšnji razglasitvi 30. Rožančeve nagrade v Cankarjevem domu je z najboljšo esejistično zbirko leta slavil pesnik, prevajalec in esejist Uroš Zupan.
Nagrado so mu prinesla Znamenja v kroženju (LUD Literatura, 2022), zbirki esejev, ki se posveča izključno slovenski poeziji oziroma petnajstim slovenskim pesnikom (Josipu Murnu, Srečku Kosovelu, Edvardu Kocbeku, Božu Vodušku, Danetu Zajcu, Gregorju Strniši, Tomažu Šalamunu, Tomažu Pengovu, Milanu Jesihu, Juretu Potokarju, Milanu Vincetiču, Alešu Debeljaku, Branetu Bitencu in avtorju samemu). Kot so zapisali na založbi, »gre za eni strani za pogled oddaljenega opazovalca, ki piše ne samo o pesništvu, temveč tudi o vsakokratnem zgodovinskem trenutku in o kulturno-literarni atmosferi, značilni za čas, v katerem je ustvarjal ta ali oni pesnik. Na drugi strani lahko v Zupanovih esejih vidimo dragoceno veščino: vstopiti v tujo pesem in jo – tako rekoč – pretipati od znotraj, izmeriti njen pulz in energijo«.
Ob tem Zupanov pristop ni literarnozgodovinsko objektivističen, temveč temelji na osebni zgodbi. »Ta je ključ, ki odpira vrata v obravnavane pesniške svetove, v dela in dneve izbranih avtorjev. Gre torej za branje po izbiri, za 'notranji dialog' s svojimi izbranci – da se med njimi znajde tudi Zupan sam, seveda ne more biti naključje – in, ne nazadnje, za srečavanja in (občasna) razhajanja. Pri nekaterih portretirancih se je to dogajalo tudi na čisto osebno-prijateljski ravni, kar daje knjigi posebno pričevanjsko plastičnost in pripovedno dramaturgijo«.
Tudi žirija, ki jo sestavljajo Ifigenija Simonović, Nada Šumi, Vlado Motnikar, Manca Košir in Žiga Valetič, je poudarila, da je »zbirka esejev o osebno formativnih znamenjih ob srečevanju s slovenskimi pesniki« svojevrstna »pesniška avtobiografija, pesnikov osebni zemljevid slovenske poezije in fenomena poezije kot enega redkih rezervoarjev, ki ohranjajo človečnost«.
Uroš Zupan (1963) je sicer izdal že več kot dvajset pesniških in esejističnih knjig, za svoje delo pa prejel mnoge domače in tuje literarne nagrade, med drugim Nagrado slovenskega knjižnega sejma za prvenec, Zlato ptico, Nagrado Prešernovega sklada, Jenkovo nagrado, Župančičevo nagrado, Plaketo Tončke Čeč, Majska rukovanja, Herman Lenz–Preis in Premio della VI Edizione del Festival Internazionale di Poesia. Njegove samostojne knjige so prevedene v številne jezike.
Za Rožančevo nagrado so bili letos sicer nominirani še Jure Gantar za Esej o komediji (MGL), Tomaž Grušovnik za knjigo Midva ne bova rešila sveta (Mladinska knjiga), Irena Štaudohar za knjigo Fižolozofija (Mladinska knjiga) in Goran Vojnović za delo Zbiralec strahov (Goga).
Ob tem so letos prvič podelili tudi častno nagrado, ki jo je prejela Manca Košir. Upravni odbor društva Marjan Rožanc ji je častno nagrado podelilo za tridesetletno delo pri organizaciji podelitev Rožančeve nagrade, pri delu v odboru društva in v žiriji, še posebej pa za njenih sedem knjig pisemskih esejev, ki predstavljajo posebno zvrst esejistike.
Podelitev nagrade za najboljšo esejistično zbirko, poimenovano po pisatelju, dramatiku in esejistu Marjanu Rožancu, bo jutri na Trubarjevi domačiji v Rašici. Lani je nagrado prejel pisatelj in umetnostni zgodovinar Robert Simonišek s knjigo Pejsaži – sanjati na soncu, ki jo je izdala založba Družina.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji