Zvezda ukrajinskega rapa

​Aljona Savranenko je bila vzgojiteljica v majhnem kraju blizu Kijeva in je leta 2018 skoraj čez noč postala nacionalna senzacija, potem ko je njen viralni spot za pesem Ribki obsedel ukrajinsko javnost. Naslednje leto je kot Alyona Alyona izdala prvenec Puška in postala ena od najbolj priljubljenih ukrajinskih hip hop ikon. Z njo smo se pogovarjali, ko je ­nedavno nastopila na Mentu.

Glasbeno kariero ste začeli z videosingli. Je to najboljši sodoben način predstavljanja vašega ustvarjanja?

Mislim, da je. Živimo v 21. stoletju, času tiktoka, youtuba in drugih podobnih video platform. Eno je, če ljudje slišijo pesem, nekaj povsem drugega pa, če jo slišijo in vidijo. Sporočilo je bolj močno, poslušalci, ki so hkrati tudi gledalci, tako dobijo veliko več informacij na enem mestu.

Tehnologija je tako napredovala, da lahko zelo poceni narediš dokaj spodoben glasbeni video že s prenosnim telefonom.

Da, moji videi so tak primer (smeh).

Pojete v ukrajinščini, vaši videi pa imajo angleške podnapise. To ste se pa res pametno spomnili.

Ljudje so mi predlagali, naj to naredim. Prej nisem bila znana po Evropi, moj prvi video nima podnapisov. Vse več ljudi me je spraševalo, o čem pojem. Prevode pesmi sem objavljala na spletni strani genius.com, vendar mnogi zanjo ne vedo, zato sem se odločila za podnapise. Mnogi so se mi za to zahvalili, ker so res hoteli razumeti, o čem rapam.

Alyona Alyona pravi, da ji je feminizem blizu, kar seveda ne pomeni, da sovraži moške. FOTO: Črt Piksi/Delo

Rap je neke vrste urbana poezija in je pomembno, da te občinstvo razume?

Seveda. Glasba je pa tako ali tako običajno zgolj ozadje za besedila.

So v Ukrajini raperke in raperji enakopravno obravnavani?

Na začetku moje kariere so me gledali postrani. Ker imam izrazita feministična stališča, je to nekatere motilo. Feminizem mi je blizu, kar seveda ne pomeni, da sovražim moške. Ne maram pa moških, ki ponižujejo ženske in gledajo na nas kot na nekaj manjvrednega. Na odru je dovolj prostora tako za umetnike kot za umetnice. Glasba presega verske, jezikovne, spolne, ideološke in vse druge razlike.

Po napadu Rusije na Ukrajino ste aktivno podpirali boj za svobodo in o tem posneli video.

Tudi na nastopih po Evropi počnem isto, saj se lahko z odra zahvalim vsem državam in ljudem, ki nam pomagajo. Prav tako prenašam zahvale ukrajinskih prostovoljcev. Tudi sama sem bila prostovoljka in pomagala pri sprejemanju zdravil iz Evrope. Na teh koncertih poskušam opozoriti na prihodnost moje domovine in njenih ljudi.

Hkrati tudi prosim za pomoč Ukrajini. Vem, da bomo v tej vojni zmagali, vendar potrebujemo čim prej čim več raznovrstne pomoči, da bi se vojna čim prej končala. Za nas je zelo pomembna tolikšna pozornost evropskih držav. Civilisti nam sicer ne morejo poslati orožja, lahko pa nam pomagajo z drugimi oblikami humanitarne pomoči, od hrane do sanitarnih in zdravstvenih pripomočkov.

Nekje ste dejali, da je del vaše ekipe dejaven pri obrambi države.

Bili so, dva meseca in pol, na začetku ruske okupacije. Zdaj se spet ukvarjajo z glasbo, ker sem začela evropsko turnejo in sem jih potrebovala. S tem smo nekoliko okrnili obrambo domovine, vendar upam, da smo hkrati z nastopi povečali pozornost občinstva v različnih evropskih državah na vojno v Ukrajini.

Odkar se je začela vojna, so ukrajinska kultura in ukrajinski umetniki deležni posebnega zanimanja po vsem svetu. Zmagali ste celo na Pesmi Evrovizije.

Hvala za to težko vprašanje. Ko sem pred štirimi leti začela glasbeno pot, sem imela veliko turnejo po Evropi. Ko sem po koncertih šla med občinstvo, da bi s kom spregovorila, da bi se skupaj fotografirali, so se mi mnogi zahvaljevali za ruski rap. Vedno znova sem morala razlagati, da sem ukrajinska raperka, saj niso zaznali nobene razlike med ukrajinskim in ruskim. Zdaj to razliko poznajo. Žalostno je, da je za to spoznanje bila potrebna vojna.