Neomejen dostop | že od 9,99€
Tistega leta se je končala korejska vojna, Josip Broz Tito je postal jugoslovanski predsednik, Elizabeto II. pa so okronali kot britansko kraljico. Pisalo se je leto 1953 in tistega leta se je na današnji dan v Beltincih rodil Vlado Kreslin.
Roker, ki je s svojim inovativnim pristopom prerodil tudi ljudsko glasbo, sedemdeset let kasneje velja za eno največjih glasbenih legend na Slovenskem. Po mnenju mnogih celo za največjo.
Konec šestdesetih je svojo glasbeno pot začel kot »bobnar brez bobnov«. »Nisem imel svojih bobnov, ampak izposojene. Leta 1968, 1969 so bile moje sanje, da bi dobil bobne. Ljudje so takrat najemali šestmesečne kredite, da so kupili zimski plašč ali škornje. Mogoče bi mama vzela kredit za harmoniko, za bobne pa gotovo ne,« je prejšnji teden pojasnil v intervjuju za Nedelo.
Po odhodu na študij v Ljubljano je kot pevec nastopal v številnih glasbenih skupinah, največ uspeha pa je požel kot frontman zasedbe Martin Krpan, pri kateri je preživel večino osemdesetih. Ko je v začetku novega desetletja bend razpadel, je v sodelovanju z Beltinško bando obudil svoje prekmurske korenine. »Vsak mesec srečam nove ljudi. Ali igram na splavu v Beogradu s Cigani ali z godbo na pihala Bakovci, ali s Chrisom Eckmanom, ali z Allanom Talyorjem. Naj se branim vsega tega? Normalno, da bom to zabeležil in posnel,« je o svojem širokem glasbenem razponu pripovedoval za Delo.
Okroglo obletnico bo proslavil s tremi večernimi koncerti od 6. do 8. decembra v Cankarjevem domu in izdajo novega albuma Kje si bla doslej. Glasbeni legendi bodo danes voščili tudi Art kino mreža Slovenije in drugi prikazovalci, ki bodo ljubiteljem Kreslinove glasbe ponudili možnost, da si tega dne v 22 kinodvoranah znova ogledajo dokumentarni film Poj mi pesem režiserja Mirana Zupaniča.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji