Trnovci, »mladinski« pevski zbor s povprečno starostjo 72 let

Mešani pevski zbor Trnovci Ljubljana, nekoč mladinski pevski zbor OŠ Trnovo, je nekaj posebnega, lahko rečemo unikum v naši bogati zborovski tradiciji. Je edini zbor pri nas, ki so ga s skoraj istimi člani obudili po petdesetih letih in je začel delovati s prvotno zborovodkinjo. Vsi skupaj dokazujejo, da lahko petje splete posebne vezi, ki premagajo razdalje in čas.

Leta 2013 so se pevci znova srečali po petdesetih letih. Mladinski pevski zbor OŠ Trnovo je nekdaj z umetniško dovršenostjo bogatil in razveseljeval ljubitelje zborovskega petja v Sloveniji, Jugoslaviji in tujini. Za vrhunske uspehe velikega zbora je bila med drugim zaslužna pedagoginja in zborovodkinja Majda Hauptman, leta 2017 prejemnica zlate plakete JSKD za življenjsko delo, in sicer za odlično poustvarjanje in pedagoško delo z mnogo generacijami mladih. Prav »tovarišico Majdo« so ob vnovičnem snidenju želeli presenetiti njeni nekdanji pevci. Srečanje naj bi bilo le enkratno dejanje, z željo, da še enkrat zapojejo »na Majdine roke«, pod njenim vodstvom. A ni ostalo pri tem.

Mladinski pevski zbor OŠ Trnovo leta 1964. FOTO: arhiv Trnovcev

Kot nam v gostilni Pri Julči, ki nekako velja za bazo, »stammtisch« Trnovcev, pripovedujeta Barbara Trenc, pobudnica ponovnega snidenja nekdanjih otrok iz trnovske osnovne šole, in eden od ustanoviteljev zbora dr. Gorazd Kosi, niso »imeli namena narediti zbora, sploh ne«.

»Pobuda je bila moja, a dobile smo se tri, še Zdenka in Ejča (članica zbora Zdenka Stergelj in pokojna Andreja Dinghauser), in začele po fotografijah iskati ljudi. Pa je bil to kar velik izziv, od osnovne šole so se mnogi precej spremenili, priimki žensk so drugačni, imamo zelo različne poklice, marsikoga sploh nismo srečali v teh letih. Ko sem našla nekaj naslovov in poslala elektronsko pošto, se je odzvalo kar 50 ljudi. Spomnim se, da je Dušan Mramor, takrat dekan ekonomske fakultete, ki je bil v tujini, prosil, da vajo organiziramo v času, ko se bo vrnil, da bo lahko tudi on sodeloval,« pripoveduje Trenčeva, ki o zboru in njihovi zgodbi govori z velikim zanosom in spoštovanjem.

Spet kot otroci

V mladinskem zboru je bilo 80 otrok, 60 v koncertni sestavi, danes pa Trnovce sestavlja 25 pevcev, od tega samo sedem ni prvotnih, torej iz prve sestave mladinskega zbora OŠ Trnovo v šolskem letu 1962/63. »Pri nas starejših je težava pri petju tenorja in soprana, zato smo našli pomoč, pa še to gre za naše prijatelje, kolege, znance.« Da je bilo ponovno snidenje za vse, tako pevce kot zborovodkinjo Majdo, zelo čustveno, posebna izkušnja, lahko preberemo tudi v zborniku, v katerem so med drugim strnjeni spomini na ta dogodek. Ker so bili spet skupaj po toliko letih, drug ob drugem, v prostorih osnovne šole, vrnili so se v mladost, v najlepša leta, v brezskrbnost in se spet počutili mlade, ko jih je zborovodkinja nagovorila z »otroci«.

Majda Hauptman je poleg velike ljubezni do petja, reda in discipline svoje pevce naučila tudi kritičnega poslušanja, prav zato se danes, kot pojasnjuje Barbara Trenc, niso bili pripravljeni pridružiti »kar enemu upokojenskemu zboru«. Mnogi niso najboljši, pravi, »vseeno moraš premisliti, komu, kakšni dejavnosti boš namenil svoj čas. In ko nam je Majda rekla: 'Otroci, če boste hodili na vaje, vas bom učila,' smo bili pevci srečni.«

Presenečenje za Majdo Hauptman leta 2013 v prostorih osnovne šole Trnovo. FOTO: arhiv Trnovcev

Skupnost in urjenje spomina

Sogovornika povesta, da je obenem zbor za nekaj pevcev edino, kar imajo. So del skupnosti, ko se redno, ob četrtkih, dobivajo v nekdanji osnovni šoli na vajah, pojejo, se šalijo in zbadajo eden drugega.

Zborovsko petje je pomembno tudi za urjenje spomina. »Opazil sem, da je šlo v desetih letih z mojim spominom precej na slabše. Pred desetimi leti sem se besedila še naučil, danes jih berem,« pripomni Gorazd Kosi, Barbara Trenc pa ga dopolni, da je »prav zato urjenje spomina z melodijami, linijami in besedilom za starejše zelo pomembno«.

Povprečna starost članov zbora je namreč 72 let. Majda Hauptman, ki je sicer v tistih časih imela močno podporo šole in ekipe učiteljev, ki je skrbela za organizacijo tolikšnega števila otrok, je po desetih letih delovanja Trnovcev dejala, da je čas, da Petra Frece Šilak popolnoma prevzame zbor, saj se je diplomirana muzikologinja uspešno kalila kot zborovodkinja ob njej in zboru, Hauptmanova pa bo še vedno prisotna na vsaki vaji in jim svetovala. Zbor je navsezadnje nastal zaradi nje. Petra Frece Šilak je hči enega od članov, in ker je z njimi »gor rasla«, jo pevci z veseljem »ubogajo«. Vodi tudi druge pevske sestave in je članica uveljavljenega pevskega sestava Ingenium.

Trnovci z vajami niso prekinili niti med covidom. Fotografija je iz leta 2021. FOTO: arhiv Trnovcev

Po čem pa je bil pevski zbor trnovske osnovne šole, v tistem času v njihovi kategoriji najboljši zbor v Jugoslaviji, tako poseben? »Sam sem vmes v vseh teh letih že malce pozabil, kako je bilo, kakšne uspehe smo nizali. Bili smo res dobri,« pravi Gorazd Kosi. »Na šoli smo bili prave zvezde. Zaradi naših uspehov smo imeli določene prednosti, velika čast je bila peti v tem zboru,« doda Barbara Trenc. Morda šele skozi leta ugotavljajo, kaj vse jim je dalo zborovsko petje, med drugim ljubezen do glasbe, druženja in petja, prav tako so za tiste čase veliko potovali, tudi v tujino, ter se udeleževali revij in tekmovanj.

Druženje ob petju

Ključno v vsem tem pa je druženje. Zbori, ki se ne družijo tudi v prostem času, ki niso povezani, po mnenju zborovodkinje »nimajo smisla«, saj mora uspešen zbor tudi prijateljevati. In Trnovci, ki so sicer zdaj koncertno delovanje malce skrčili, se veliko družijo. »Vem za veliko profesionalnih zborov, kjer gredo po vajah naravnost domov. Mi pa se družimo, dobimo se tu, Pri Julči, tudi med poletnimi počitnicami, ko nimamo vaj, imamo pa drugačna druženja. Pri meni se denimo zberemo na trgatvi,« pravi Gorazd Kosi.

Kakšen pa je njihov repertoar? Trnovski slavčki pojejo predvsem kakovostne skladbe slovenskih skladateljev, na to prisegata tako prva zborovodkinja kot nova. Med njimi se najde tudi kakšna tuja skladba.