Odkrijte Beethovna

V letu 2020 praznujemo 250. obletnico njegovega rojstva, zato se bo v Nemčiji vse vrtelo okrog življenja in dela tega velikega mojstra, ki se je na nekatere partiture in pisma podpisoval kar BTHVN. Javnosti se bo letos predstavil s povsem novega zornega kota, ki ga do danes nismo poznali.




Beethoven, ki se je rodil leta 1770 v Bonnu, je najslavnejši prebivalec tega mesta, od koder se je kot mladostnik odpravil na številne izlete v okolici. Tako je na njegovo glasbo močno vplivala pokrajina vzdolž reke Ren in hribovja Siebengebierge. Ves čas njegovega življenja ga je navdihovala narava. Celotna dela je posvetil potokom in gozdovom, slavil vsakega ptiča, ki je s krili zamahnil pred njegovimi očmi, poudarjal je kmečke praznike, letne čase in veter. V njegovih delih slišimo tudi vsako dežno kapljico, ki ga je navdihnila. 


 
S tem že stoletja navdušuje številne ljudi po vsem svetu, tisto, zaradi česar je bil eden najnaprednejših svojega časa, pa sta humanizem in veselje do narave. Bil je izjemen talent, ki je častil vrednote francoske revolucije. Z evropsko himno, ki je del Simfonije št. 9, je napisal himno za 500 milijonov ljudi. Navdušujoč tonski umetnik je napisal 722 manjših in večjih kompozicij, a le eno opero in devet simfonij. Medtem ko so se drugi slavni skladatelji kot po tekočem traku podpisali na 40 do 50 oper in več kot 100 simfonij, se je Beethoven omejil. Napisal je številna dela za godala ali klavir, a manj velikih del. Zanj je bila edinstvenost dela posebna dobrina.

Stoletja pozneje je njegova zadnja simfonija, Simfonija št. 9, postala prav posebno merilo. Razvijalci CD-plošč so namreč ustvarili ravno tolikšen prostor, da so ga zapolnili s to simfonijo. To se do danes ni spremenilo. 

»Umetnost – kdo jo razume, s kom se da posvetovati o tej veliki boginji,« je leta 1811 Beethoven zapisal v pismu Bettini von Armin. #DiscoverBeethoven ustvarja okvir za ukvarjanje z njegovo umetnostjo, mišljenjem in še danes vizionarskimi perspektivami.



Beethoven je imel izjemno rad vino. Ko so mu ga dostavili na njegov zadnji dan, je rekel: »Škoda, škoda, prepozno,« in umrl. A ni bil alkoholik tako kot veliko drugih umetnikov njegovega časa. Bil je človek, ki je rad užival. Jedel je zelo malo maščob, kar je bilo za premožnejše zelo nenavadno, in zelo rad je jedel ribe. Bil je naročen na redno dostavo, tako da je lahko njegova kuharica vsak teden pripravila sveže. V tem času je bilo to skoraj nepojmljivo, saj so bile zelo drage in precej manj priljubljene od mesa.
Približno deset let svojega življenja je bil skoraj popolnoma gluh. S svojimi služabniki in drugimi, ki so ga obiskovali, je komuniciral s pomočjo pisanja v zvezek. Nekateri zvezki so ohranjeni še danes in ravno zaradi njih vemo marsikaj o njegovem življenju – med drugim tudi, kakšne so bile njegove prehranjevalne navade.



Zaradi številnih pisem, pripovedi in izročila drugih ljudi danes poznamo tudi podrobnosti iz njegovega ljubezenskega življenja. Beethoven je ljubil ženske in se vanje hitro zaljubil, do nekaterih ga je vezalo tudi tesno prijateljstvo. Pisma, ki ga je napisal eni izmed njih, znanstveniki še danes ne morejo razvozlati. Nanj je spomnila Carrie Bradshaw v filmu Seks v mestu. Pismo Moji nesmrtno ljubljeni je še danes skrivnost, saj naslovnica ni znana, a naj bi šlo za Josephine Brunsvik, ki je devet mesecev po napisanem pismu povila hčerko. Številni znanstveniki menijo, da naj bi bila ime Minona (anagram besede anonim), Beethovnova hčerka. Tega ne moremo raziskati, saj ni imela otrok, zato DNK-analiza ni mogoča. Pismo nesmrtni ljubljeni, ki govori o bolečini ob oddaljenosti, prepovedani ljubezni (Josephine je bila namreč poročena) in brezpogojni naklonjenosti, se konča z epskimi besedami, ki je utelešenje ljubezni tudi za avtorje filma Seks v mestu.