Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Glasba

Ko Slovenec poje za Nemčijo, Grkinja pa za Luksemburg

Zgodovina pesmi Evrovizije pozna nekaj, ne pa veliko primerov, ko so državo zastopali tuji državljani.
Benjamin Dolić je lani slavil kot podprvak v popularni pevski oddaji The Voice of Germany, na fotografiji z mentorico Yvonne Catterfeld. Letos osvaja Evropo.<br />
Foto Promocijsko Gradivo
Benjamin Dolić je lani slavil kot podprvak v popularni pevski oddaji The Voice of Germany, na fotografiji z mentorico Yvonne Catterfeld. Letos osvaja Evropo.<br /> Foto Promocijsko Gradivo
28. 2. 2020 | 18:00
6:27
Nemčijo bo maja na evrovizijskem odru v Rotterdamu s skladbo Violent Thing predstavljal 22-letni Benjamin Dolić, Slovenec, ki se je z družino pred nekaj leti preselil v Švico, se ustalil v Berlinu in lani slavil kot podprvak v popularni pevski oddaji The Voice of Germany. Nič nenavadnega za evrovizijsko zgodovino ni, da države ne predstavlja njen državljan, dostikrat so prav s povabilom tujcem računale na boljšo uvrstitev. A vedno se ni prav dobro izšlo ...


Hannah Mancini naravnost do ljubezni


Najprej poglejmo za nazaj na slovenski oder Eme. Slovenijo je na Eurosongu leta 2013 predstavljala Hannah Mancini, Američanka, ki jo je ljubezen iz Amerike zanesla v Slovenijo. Na slovenskem izboru je zmagala z moderno elektronsko plesno skladbo Straight into Love, vendar pa se na evrovizijskem odru v Malmöju na Švedskem ni uspela uvrstiti v finalni del tekmovanja.



Mancinijeva je skladbo v štirinajstih dneh napisala in posnela z ekipo vodilnih producentov slovenske elektronske glasbe. Ob zmagi so povedali, da so se projekta lotili brez posebnih pričakovanj. Želeli so poskusiti, kaj lahko ponudi domača elektronska glasba mednarodnemu glasbenemu trgu. Hannah Mancini je bila takrat v Sloveniji že šest let, slovenščine se je šele dobro učila, a za njo so bili že številni odri in glasbeni projekti. Nastopala je v slovitih glasbenih dvoranah, kot so Radio City Music Hall, Universal Amphitheatre, sodelovala je pri nekaterih Disneyjevih filmih, potem pa se posvetila ustvarjanju glasbe v Evropi in Sloveniji. Leta 2011 se je prvič udeležila Eme s skladbo Ti si tisti.



Martina Majerle iz Hrvaške do Moskve


Leta 2009 je na Emi slavila zasedba Quartissimo s svetlolaso vokalistko Martino Majerle iz Opatije, torej hrvaško pevko s slovenskimi koreninami (njen dedek je bil Slovenec). Tudi ona nikakor ni bila glasbena novinka. Kariero je začela kot pevka reške skupine Putokazi, kot spremljevalna vokalistka je nastopala na Hrvaškem in v tujini skupaj z velikimi glasbenimi imeni, kot so Oliver Dragojević, Tereza Kesovija, Zdravko Čolić, Severina, Massimo Savić, kot samostojna izvajalka je leta 2011 nastopila na splitskem festivalu. Na Eurosongu je bila do leta 2009 že trikrat: leta 2003 kot spremljevalna vokalistka pevki Claudiji za Hrvaško, leta 2007 Alenki Gotar za Slovenijo in leto kasneje Stefanu Filipoviću za Črno Goro. A leta 2009 se ji skupaj z zasedbo Quartissimo v Moskvi ni uspelo uvrstiti v finale s skladbo Love Simphony.


Apres toi z Grkinjo


V Grčiji rojena in v Nemčiji živeča pevka Vicky Leandros je leta 1972 zmagala s pesmijo Apres toi, a odpela jo je za Luksemburg. Pesem je bila v različnih jezikih prodana v več kot 5,5 milijonih primerkov. A na evrovizijskem odru je pevka stala trikrat; Leta 1967 je zastopala Luksemburg s pesmijo L'Amour est bleu in zasedla 4. mesto, letaa 2006 se je udeležila nemškega predizbora. Zelo uspešno je sredi devetdesetih posnela nemško priredbo pesmi iz filma Titanik - Weil mein Herz Dich nie mehr vergisst. Svojo kariero je nadaljevala tudi kot političarka, v Grčiji je na občinskih volitvah v mestu Pirej kandidirala na listi socialdemokratske stranke.


 

Jugoslovanska odločilna točka za Céline Dion


Pred več kot 30 leti je barve Švice na Evroviziji zastopala takrat dvajsetletna pevka iz Kanade Céline Dion. V domovini je bila že pevska zvezda, a niti približek tistega, kar je postala v naslednjih letih in desetletjih. Poleg Abbe zagotovo velja za največjo zvezdo, ki je izšla z evrovizijskega odra.  Njena zmagovalna skladba Partez Pas Sans Moi (Ne odidi brez mene) je leta 1988 postala mednarodni hit in še danes ostaja ena najbolj prepoznavnih evrovizijskih zmagovalk. Dionova je Švici v Dublinu na Irskem priborila drugo zmago in šlo je zelo na tesno, pravzaprav še danes tisto glasovanje velja za najbolj kruto v evrovizijski zgodovini. Glavno vlogo v njem pa je pravzaprav imela Jugoslavija, ki je zadnja sporočala svoje glasove. Med Švico in Veliko Britanijo je bilo samo pet točk razlike (v prednosti je bila VB), ko je glas iz Ljubljane šest točk namenil Švici, potem pa je vsa Evropa zadrževala dih do 12 točk, a so jih v Jugoslaviji namenili Franciji. Velika Britanija tako od balkanske države niti ene točke in Dionova je zmagala z eno samo točko razlike. Voditelj večera je vse skupaj komentiral: Za scenarij smo pač najeli Agatho Christie.


 

Andora in Poljska


Majhna državica Andora je vstopila na evrovizijski oder prvič leta 2004, potem pa imela kup slabih uvrstitev. Nato so leta 2008 izvlekli jokerja s špansko oziroma katalonsko pevko Giselo. Andorski glasbeniki so se pritoževali, da so bili blokirani, prekaljeno in v Španiji znano pevko, ki jo je takrat angažiral tudi Disney, so namreč izbrali z internim razpisom. A kljub temu pevka, ki je letos pela tudi na podelitvi oskarjev, s skladbo Casanova (v angleščini in tudi katalonščini) ni bila uspešna, Andore ni bilo v finalu.



Tamara Gee (Isis Gee) je umetniško ime ameriške pevke, plesalke in modela (s poljskimi koreninami), ki se z glasbo ukvarja od malih nog in sodeluje na raznoraznih talent tekmovanjih. Ko se je leta 2004 poročila in preselila v Varšavo na Poljskem, je tudi tam nadaljevala svojo glasbeno pot. Leta 2008 so njeno skladbo For Life na poljskem izboru zbrali za predstavnico na pesmi Evrovizije. In Poljska je prvič pristala v finalu. Pevko (predvsem razpon njega soprana) so primerjali s Céline Dion, ji nadeli naziv miss Eurovision in jo uvrstili tudi med najbolje oblečene. V finalu je sicer zasedla predzadnje mesto.


 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine