Dva julijska večera orkestra ADDA, dva poklona legendam

Simfonični orkester Avditorija­ Alicante ADDA pod vodstvom šefa dirigenta Josepa Vincenta se bo 23. julija predstavil z albumom, ki se poteguje za grammyja. Za to glasbeno nagrado je bila namreč nominirana zgoščenka z glasbo Chicka Coree, ameriškega jazzovskega pianista in skladatelja, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja kot član zasedbe Milesa Davisa sodeloval pri rojstvu jazz fusiona. Večer zatem bo orkester pričaral občinstvu še Španske noči.

Poletna noč v znamenju pevskih legend

Chick Corea, ki je s skladbami, kot so Spain, 500 Miles High, La Fiesta, Armando's Rhumba in druge, postavljal jazzovske standarde, velja za enega od najvplivnejših pianistov v zgodovini jazza oziroma po Johnu Coltranu, kakor so o njem pisali v LA Timesu. Po začetkih z Milesom Davisom se je v sedemdesetih letih usmeril v prosto improvizacijo in ustanovil skupino Return to Forever ter sodeloval z jazzovskimi velikani, kot sta Gary Burton in Herbie Hancock. V bogati karieri, v kateri je raziskoval različne glasbene sloge, je bil kar 72-krat nominiran za grammyja, 27-krat ga je dobil.

Paquito D'Rivera se vrača po 30 letih

Dobra tri leta po njegovi smrti je za grammyja in latino grammyja nominiran tudi album The Chick Corea Symphony Tribute Ritmo v izvedbi Simfoničnega orkestra Avditorija Alicante ADDA, ki pod vodstvom šefa dirigenta Josepa Vicenta z inovativnostjo in slogovno vsestranskostjo navdušuje občinstvo po svetu, so zapisali pri Ljubljana Festivalu.

Na odru se jim bodo pridružili Trio Emilio Solla, pevec flamenka in saksofonist Antonio Lizana, trobentač David Pastor ter izkušeni kubansko-ameriški saksofonist in klarinetist Paquito D'Rivera. Nekdanji član kubanske skupine Irakere, ki mu je oče že pri petih letih v Havani potisnil v roke saksofon, je v karieri sodeloval z najuglednejšimi ameriškimi orkestri in ustvaril veliko plošč, ki spajajo bebop, klasično, latino jazz ter karibsko glasbo in so prejele najvišje ocene kritikov ter zasedale vrhove lestvic najboljših jazzovskih albumov.

Njegova blagovna znamka sta, kot je mogoče prebrati o Paquitu D'Riveri, mehkoben ton saksofona, prepleten z latino jazzom in klasično glasbo. Zato ni naključje, da je edini izvajalec, ki je prejel grammyja tako v kategoriji klasične kot latino glasbe. Leta 1991 mu je Carnegie Hall v New Yorku podelil nagrado za življenjske dosežke. Na Ljubljana Festivalu je nastopil leta 1994.

Španske noči

Tudi dirigent Simfoničnega orkestra Avditorija Alicante ADDA, ki je ključni del glasbene scene v pokrajini Valencia, ima za sabo bogato glasbeno pot. Sodeloval je z nekaterimi najprestižnejšimi orkestri na svetu in slovi kot pionir pri raziskovanju novih formatov poustvarjanja. Z orkestrom iz Alicanteja je sodeloval pri številnih uspešnih odrskih produkcijah ter svetovnih premierah del slogovno različnih umetnikov. Pod njegovim vodstvom orkester premierno izvaja dela sodobnih skladateljev, kot so Nicola Campogrande, Óscar Navarro, Jesse Passenier, Michael Nyman, Vincent Egea, Ximo Cano, David Mora, Per Egland in Jesús Mula. Na lanskem Ljubljana Festivalu je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija predstavil spektakel Pastorala za planet.

Orkester pod vodstvom šefa dirigenta Josepa Vicenta z inovativnostjo in slogovno vsestranskostjo navdušuje občinstvo po svetu, poudarjajo pri Ljubljana Festivalu. FOTO: Igor studio

Na tokratnem festivalu bo Josep Vicent s Simfoničnim orkestrom Avditorija Alicante ADDA izvedel tudi suito Štirje letni časi v Buenos Airesu argentinskega skladatelja tanga Astorja Piazzolle. Potomec italijanskih priseljencev se je pri štirih letih z družino iz Argentine preselil v Greenwich Village v New Yorku. Njegovi starši so delali dolge ure, Piazzolla je bil prepuščen ulici in samemu sebi. Pogosto je poslušal očetove plošče orkestrov tanga Carlosa Gardela in Julia de Cara, že od mladih nog je bil v stiku z jazzom in klasično glasbo. Ko je bil star osem let, mu je oče kupil bandoneon, ki ga je opazil v neki newyorški zastavljalnici. To je le del okoliščin, ki so prispevale k temu, da je veliko let pozneje naredil revolucijo v tangu in ustvaril nov slog, imenovan novi tango (tango nuevo). Ta je sprva naletel na odpor; tako kot sam tango je Piazzolla odobravanje najprej doživel zunaj Argentine, do osemdesetih let prejšnjega stoletja pa je bil širše sprejet tudi v domovini.

Kot uvod v Štiri letne čase v Buenos Airesu, ki so nastali leta 1970, bo izvedena plesna skladba sodobnega mehiškega skladatelja Artura Márqueza, po premoru bosta sledili andaluzijsko navdihnjena suita Triogelni klobuk Manuela de Falle in Boléro Mauricea Ravela.

Na bandoneon bo igral Fabio Furia, ki je za svoj inštrument odprl akademijo v Italiji in redno koncertira ter organizira mojstrske tečaje. Letos se bo predstavil tudi v okviru mojstrskih tečajev Festivala Ljubljana. Še zanimivost, ki jo pristavljajo prireditelji: njegova prva učiteljica harmonike je bila Slovenka Eliana Zajec, pozneje je nadaljeval izobraževanje prav tako pri Slovencu Corradu Rojcu, ki ni samo akordeonist, ampak tudi eden od vodilnih slovenskih sodobnih skladateljev.