Dobra zima je sklenila krog

Justin Vernon je 9. avgusta izdal četrti studijski album s skupino Bon Iver. Težko pričakovana izdaja, imenovana i,i (bere se I comma I), je pritegnila veliko pozornosti, kar se spodobi za vrhunsko zasedbo, ki je močno vplivala na indie folk sceno ter izdatno zaznamovala hipstersko kulturo.

Že pred izdajo, na trdem nosilcu bo album dostopen od 30. avgusta, je Justin razkril, da je ta album zadnji v seriji plošč, ki so tematsko povezane z letnimi časi. Ta se je začela leta 2006, ko se je zatekel v očetovo oddaljeno gorsko lovsko kočo, približno uro vožnje od njegovega doma v Eau Clairu v Wisconsinu. Bil je v veliki osebni stiski, na novo samski, depresiven, povrhu je staknil še mononukleozo in posledično vnetje jeter. Odločil se je za osamitev, iskanje novega pristopa k pisanju skladb ter seveda novega pristopa k življenju. S seboj je pripeljal več kitar, mikrofone in računalnik.
 

​Trije meseci, dva jelena, odmeven album

V koči je preživel tri mesece, vmes ustrelil in pojedel dva jelena, oče pa mu je na deset dni prinašal živila in pivo, da je lahko kljuboval trdi zimi. Rezultat te osamitve je bil album For Emma, Forever Ago (2007), ki ga je izdal v samozaložbi, nato navdušil založbo Jagjaguwar in pritegnil pozornost mednarodne javnosti. Album ni zgolj pretresel glasbene scene, spodbudil je tudi nastanek serije solo albumov v lastni domači produkciji, ki jo je takrat tehnologija že omogočala. Ploščo je v živo začel izvajati s skupino Bon Iver (dobra zima), album pa je seveda označil za zimo. Njegova naslednja izdaja Bon Iver (2011) je presegla pričakovanja ter mu prinesla dva grammyja, za najboljšega novega umetnika in najboljši album alternativne glasbe. To je bil album pomladi in nedvomno ena izmed najbolj odmevnih in pomembnih glasbenih izdaj desetletja. Naslednji letni čas, poletje, smo dočakali leta 2016 z albumom 22, A Million. V iskanju novega in drugačnega se je Justin prepustil elektroniki, hip hop produkciji ter specialnim zvočnim učinkom. Rezultat je bil nenavaden, izviren, mestoma grob album, ki je bil deležen dobrih kritik, a je hkrati razočaral nekatere oboževalce, ki so pričakovali nadaljevanje zvoka predhodnih plošč. Prav zaradi tega je bil album i,i deležen velike pozornosti že pred izidom.

 

Pričakovanja so bila velika, nekateri so bili prepričani, da se bo nadaljevalo glasbeno raziskovanje v slogu 22, A Million, drugi so upali, da se bo vrnil k ambientalnosti albuma Bon Iver. Z novo izdajo je osrečil oboje, saj učinkovito združuje oba pristopa. Ne gre za nasilno potiskanje sestavin v isti lonec ali za uklanjanje pričakovanjem, temveč za glasbeno zrelost in zvestobo umetniškemu poslanstvu, ki jo lahko prepoznamo tudi v izdajah sopotnikov skupine Bon Iver, kot sta Radiohead in The National. Na albumu i,i je sodelovala vrsta vrhunskih izvajalcev in skupin, kot so James Blake, Jenn Wasner, Moses Sumney, Bruce Hornsby, The Staves, Francis Starlite, brata Dessner (The National), Spank Rock, Velvet Negroni, Marta Salogni in drugi.

Že seznam sodelujočih razkriva, da imamo še vedno opravka s kolektivizmom, svojevrstno ustvarjalno komuno, kar daje glasbi širino, hkrati pa jo vodeni, ker je preveč individualnih idej. To je največji spodrsljaj albuma jeseni, ki nam guba čelo v skrbi, da se je s prehodom skozi letne čase končala zgodba dobre zime. Hkrati smo lahko optimisti, saj je Justin v silovitem ustvarjalnem naletu, sodeluje v številnih glasbenih skupinah, zato se ni bati, da bomo prikrajšani za dobro glasbo. Do takrat lahko uživamo v albumu i,i, ki nam poleg uvoda prinaša 12 močnih skladb, vajeni nostalgičnega naboja in oziranja po časih, ko smo imeli manj in več kot dovolj.