Nov poklic: popravljavec strojnih prevodov

Thomas Cox, direktor družbe Arq Works, je v včerajšnji frankfurtski sejemski pogovor z naslovom Položaj umetne inteligence v današnjem založništvu zapletel profesorja z univerze Johannesa Gutenberga v Mainzu Christopha Bläsija, direktorja družbe Shimmr.AI Nadima Sadeka, katere aplikacija pomaga bralcu odkrivati nove knjige, in literarno agentko barcelonske agencije Pontas Literary & Film Agency Anno Soler-Pont, poskusili so se ozreti tudi v prihodnost.

Brzdanje nevarnih sistemov

»O umetni inteligenci (UI) zdaj govorijo v založništvu vsi,« je povedal Cox, »vendar se na različnih stopnjah življenjskega cikla knjige oziroma proizvodnje knjige od ocenjevanja in preverjanja rokopisa in drugega uredniškega dela do marketinga in prodaje pojavlja na različne načine in ima različen vpliv. Težko je vsak dan spremljati vse napovedi novih aplikacij, sodne primere in spremembe uradnih politik. Največ pozornosti vzbuja dejstvo, da UI za učenje uporablja z avtorskimi pravicami zaščitene vsebine brez plačila ali dovoljenja.«

Sadek je pred dnevi v programu založbe Forbes Books izdal knjigo o UI v založništvu Zablesti brez težav: Kako založništvo sprejme umetno inteligenco, je pa ustanovitelj in direktor družbe Shimmr.AI, ki z istoimensko naročniško aplikacijo obljublja povečati vidnost posameznega knjižnega naslova v različnih medijih in tako izboljša tako založnikovo dobičkonosnost kot avtorjevo vidnost, poleg tega pa bralcem omogoča hitreje najti za njih relevantne naslove.

Sadek je povedal, da je vpliv UI fascinanten, ker omogoča ljudem marsikaj, »predvsem pa to, da bodo bolj človeški. UI je namenjena rutinskemu, predvidljivemu početju, tam jo lahko koristno uporabimo, to pa omogoča več kreativnosti. Generacija Z bo v družbi, ki jo vodi UI, imela največ koristi, a potrebni bodo kuratorji informacij, bodo pravila, nadzor nad aplikacijami, kakršna je chatgpt.«

Anna Soler-Pont je dodala: »Prej smo se vpliva sodobnih tehnologij večinoma le bali, letos o UI razpravljamo, saj je hitrejša od vseh doslejšnjih vplivov na založništvo. Če izhajam iz izkušenj naše agencije: UI je zdaj jasno omenjena v naših založniških pogodbah, za prevode na primer zahtevamo prevajalca, človeka, ne zanima nas strojni prevod. Druga reč je pri zvočnih knjigah, tu v pogodbo odslej zapisujemo zahtevo, da jih bere človek, nočemo elektronskega pripovedovalca. Videti je tudi, da nastajajo novi poklici, pokazala se je potreba na primer po popravljavcih strojnih prevodov.«

Profesor Bläsi je dodal, da bodo zahteve v evropskem slogu transparentnosti, varovanja avtorskih pravic in podobno cilj prihodnjih sistemov UI, ki pa se vsaj nekateri med sabo izključujejo, uporabljajo na primer več energije. Kot splošno ugotovitev je navrgel: »Na kratko povedano: demokratična družba znanja bo zahtevala veliko novih odločitev.«