Nocoj se na obali zaključuje šest-dnevna revija domače filmske produkcije. V glavni dvorani Avditorija Portorož se je začela zaključna slovesnost s podelitvijo nagrad. Dogodek letos prvič v živo prenaša tudi nacionalna televizija na prvem programu.

Prireditev so povezovali igralci iz lani večkrat nagrajenega filma Posledice Matej Zemljič, Timon Šturbej in Gašper Markun. Zemljič je za začetek odpel in odplesal venček pesmi slovenskih mladinskih uspešnic iz filmov Poletje v školjki, Sreča na vrvici, Kekec in Bratovščina Sinjega galeba. Glasba iz slovenskih filmov je spremljala vso prireditev, v živo jo je odigral trio Tomija Puriča.

Potem se je začelo zares. Najprej so podelili vesno za najboljši kratki igrani film. Dobil jo je film Raj v režiji Mitje Lična in Sonje Prosenc. Žirija je povedala, da je "Šarmantni, humorni ljubezenski tvist, poln situacijskih zasukov. V mediteranski atmosferi Raja se v finih detajlih zrcali odnos mladega para na počitnicah z vsemi malimi nevšečnostmi, v katerih se prepoznamo gledalci in se pravzaprav smejimo sami sebi. Lahkotnost in briljanca filma v vseh segmentih njegove izvedbe – scenarija, kamere, režije, igre. Odlična izvedba celotne ekipe filma odpira naš »periferni vid«".

Sledila je nagrada za najboljši dokumentarec. Dobil jo je Siniša Gačić za film Hči Camorre. "Observacijski dokumentarec o zloglasni morilki Cammore, ki se po 24 letih vrne iz zapora v vsakdanjost južnoitalijanskega mesteca. Pretanjen scenarij, pogumna kamera in odlična režija nas popeljejo na napeto filmsko potovanje glavne protagonistke in njenega  partnerja, ki jo je 24 let čakal, da se vrne domov. Kaj je ostalo od ljubezni in kdo je Christina Pinto? Avtorjema uspe na verodostojen in zaupljiv način prodreti v najintimnejše plasti človeške duše in odstreti skrivnost, zakaj je Christina ubijala. Odlična montaža, glasba in celotna izvedba filma. Pretresljiv film," je zapisala žirija.



Najboljši animirani film je Liliana Milanke Fabjančič, ki po mnenju žirije "polnokrvno izkorišča formo animiranega žanra. S pomočjo animiranih metamorfoz nas popelje v domišljijski svet Liliane in njenega vsakdana, v čas Metropolisa, tekočih trakov, ljudi številk. Liki in forme se svobodno spreminjajo iz ene podobe v drugo in pri gledalcu vzbujajo občutenje nadrealnega in domišlijskega. V polnosti je izkoristila svobodo izraza, ki jo omogoča zgolj animirani film. Liliana kljubuje z nasmeškom, saj je njeno srce polno ljubezni. Hudomušen animirani film z odlično Magnificovo glasbo. Svetlobo, ki jo Liliana nosi v srcu, ponotranjimo tudi gledalci."

Najboljša manjšinska koprodukcija med kar desetimi naslovi, ki so tekmovali letos je Bog obstaja, ime ji je Petrunija.

"Drzen in strasten film z imenitno Zorico Nuševo kot Petrunijo odpira vprašanje ženske v makedonski družbi in tradicionalnih okoljih. Spremljamo preobrazbo Petrunije, ki s svojo spontano akcijo razbija cerkvene in družbene tradicije in se spreminja v glasno zagovornico pravic žensk. Mojstrski film Teone Strugar Mitevske, ki dokazuje, da lahko s filmsko umetnostjo še vedno vplivamo na spremembe v družbi in spreminjamo svet," je zapisala žirija.

Nagrado za posebne dosežke, konkretno za režijo in scenarij, so podelili Martinu Turku za Dober dan za delo. "S pridihom italijanskega neorealizma izpove zgodbo bosanskega vsakdana mlade družine v stiski in očeta, ki išče delo, a ga najde šele, ko pristane v zaporu. Univerzalna zgodba o socialno ranljivi družini z brezposelnim in preveč poštenim očetom, ki ne zmore pristati na korupcijo, čeprav za ceno preživetja, je v današnjem koruptivnem svetu še kako aktualna na vseh koncih sveta. Režiser z občutljivo in pricizno režijo in z vodenjem odlične mednarodne filmske ekipe ustvari human film tenkočutnih občutij, visoke morale in etike."

Žirija je podelila še eno nagrado za posebne dosežke filmu Buča na vroči strehi sveta, v režiji Nejca Sajeta in Jeffreya Younga. Utemeljila jo je z besedami "Buča na vroči strehi sveta je mnogo več kot le portret velikana slovenske poezije Tomaža Šalamuna. Predstavlja izjemen in dragocen dokument za slovensko kulturo, katerega vrednost bo le še rasla z vsakim dnem, ki bo minil."



Potem pa je sledil plaz nagrad ekipi filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov, ki se je zvrstila na odru in odnesli vesno za najboljšo fotografijo, izvirno glasbo, montažo, scenografijo, kostumografijo, masko in zvok. Nato je Massimo De Frankovich, za interpretacijo Maria, »ta škrtega mizarja«, prejel nagrado za najboljšo moško vlogo, ker je po mnenju žirije "uspel v enem zamahu skozi maestralno igralsko kreacijo pričarati celotno paleto različnih emocij in bogastvo notranjega sveta, ki se skriva za obrazom, otrdelim od teže življenjskih preizkušenj. Skozi dostojanstvo, toplino in plemenitost, ki jo nosi njegov lik, nam je približal pretresljivo usodo neke skupnosti."

Tudi nagrado za najboljšo režijo je prejel Gregor Božič za Zgodbe iz kostanjevih gozdov. Po mnenju žirije so »redki filmi tako precizni, premišljeni in poglobljeni ter v takšnem soglasju vseh kreativnih elementov, kot so Zgodbe iz kostanjevih gozdov. S samosvojo poetiko in izvirnimi rešitvami mu uspe, da nas s filmskimi izraznimi sredstvi presenetljive avtorske in obrtne zrelosti popelje na čarobno popotovanje v svet kostanjevih gozdov.«

"Ne verjamem v osamljene režiserje, delo je skupen trud vseh, ki so že prejeli nagrado," je povedal Božič in dodal, da nikakor ni pričakoval toliko nagrad.

Pričakovano je tudi vesno za najboljši celovečerni film festivala prejel Zgodbe iz kostanjevih gozdov. Ekipi je nagrado podelil minister za kulturo Zoran Poznič in na vprašanje, kako se počuti na Festivalu slovenskega filma, odgovoril "Kot filmska zvezda."
Žirija pa je svojo odločitev utemeljila »To je osupljiva filmska stvaritev z izjemno vizualno komponento in zaokroženostjo, ki v svojih številnih kvalitetah močno presega običajni okvir nacionalne kinematografije. Vsi elementi filmskega jezika v tej dodelani mojstrovini so uporabljeni premišljeno in subtilno, kar gledalcu omogoči izjemno emotivno in estetsko doživetje. Prepričani smo, da je ta film znanilec pomembne prelomnice za slovensko kinematografijo.«

Ustvarjalci so jo posvetili pokojnemu igralcu Renzu Gariupu, ki je v filmu ponudil glas človek, iz katerega perspektive gledamo Zgodbe iz kostanjevih gozdov. Marina Gumzi, producentka filma, pa je ob še eni nagradi za zmagovit film povedala, da ji je nekoliko nerodno ob tej monotonosti prejemnika nagrad.



Rok Biček, predsednik žirije za celovečerne filme, je uvodoma povedal, da je slovenski film na pomembni prelomnici. Izbirali so med 57 deli v tekmovalnem programu. Bolj kot kvantiteta pa je pomembna produkcijska in tematska raznolikost, je povedal. "Filmi premikajo estetske meje in ustvarjajo nov prostor v domači kinematografiji. Slovenski film se je začel osvobajati kompleksa majhnosti, kar kažejo premiere na svetovnih festivalih A kategorije. Nagrade pomenijo nivo kvalitete, ki mora postati referenčna. Smo na pomembni prelomnici," je še enkrat poudaril Biček. "Nadaljujmo v pravi smeri," je pozval kolege v dvorani in pred malimi zasloni.



Potem je Milivoj Roš prejel nagrado za najboljšega stransko moško vlogo v filmu Oroslan v režiji Matjaža Ivanišina. "Milivoj Roš Miki je v svoji igralski bravuri v nekaj minutah filmske pripovedi uspel narediti tako močan vtis, da si filma brez njega ni mogoče zamisliti. Z neverjetno lahkotnostjo prehaja iz nastopaškega pripovedovanja v intimno in grenko izpoved. Miki nam je ponovno pokazal, kako močna in navdihujoča je lahko igralčeva karizma," je utemeljila žirija.

Žirija je z besedami "Jana Zupančič nam je s svojo igralsko kreacijo približala notranje strahove in dileme na videz močne ženske. Z minimalističnimi, a natačno odmerjenimi izraznimi sredstvi je vnesla tesnobo in napetost v lik inšpektorice Kaje, ženske, ki poskuša za vsako ceno ubežati usodi neperspektivnega provincialnega življenja." utemljila nagrado za najboljšo stransko žensko vlogo in jo podelila Jani Zupančič v filmu Korporacija.



Najboljšo žensko vlogo je odigrala Liza Marijina v filmu Damjana Kozoleta Polsestra. Zato, ker je "v lik uporniške Neže vnesla slojevitost in globino, ki subtilno namigujeta na skrita in potisnjena čustva, ki se skrivajo za navidezno grobostjo, nesramnostjo in samoironijo. Z natančnimi in dobro umerjenimi sredstvi ji uspe postopno razkrivanje emotivnega odpiranja svoje junakinje."



Potem pa je častni gost festivala Alberto Fassulo podelil nagrado za najboljši scenarij. Napisala sta ga Katja Colja in Angelo Carbone, potem pa je delikatno zgodbo, ki govori o bolečini izgube otroka in soočanja z njo, Katja Colja realizirala v filmu Igor in Rosa. »Rahločutno in subtilno se skozi vrsto detajlov in situacij iz vsakdanjega življenja izoblikuje celostna mozaična podoba odtujenih medosebnih odnosov, katerih dinamika nas postopoma in neopazno vodi do močne emotivne katarze,« je še dodala žirija.
 


Najboljši študijski film je Alzheimer café v režiji Martina Drakslerja, ki je vesno dobil za "zrelost, občutek za sočloveka in jasno avtorsko vizijo".
 
Za najbolj izvirno eksperimentalno AV delo je nagrado dobila Ema Kugler za film Človek s senco.

Danes so tudi že prešteli glasovnice občinstva, zato je najboljši film po izboru gledalcev že znan. To so Zgodbe iz kostanjevih gozdov. Na vrhu lestvice po mnenju občinstva je nekaj dni kraljeval dokumentarec o Tomažu Šalamunu Buča na vroči strehi sveta. Gledalci so mu podelili povprečno oceno 4,79, a ga je na koncu komisija diskvalificirala, saj menda po pravilniku za nagrado občinstva, ni imel zadostnega števila glasovnic.