Sence nad Balkanom se zgrinjajo

Prvo epizodo druge sezone najbolj gledane regionalne televizijske serije Sence nad Balkanom so pred dnevi prikazali na filmskem festivalu v Sarajevu, občinstvo pa je po projekciji avtorsko in igralsko ekipo nagradilo z večminut­nim aplavzom in ovacijami.

Prva sezona Senc nad Balkanom je navdušila tudi slovenske gledalce, ki so jo leta 2018 lahko gledali na Planetu TV. Druga sezona je po besedah avtorja in režiserja Dragana Bjelogrlića zastavljena še bolj ambiciozno. Prizorišče dogajanja je tudi v Piranu, pomemben lik je slovenski politik dr. Anton Korošec, ki ga igra Vlado Novak. Dr. Korošec je bil teolog in v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev predsednik ter podpredsednik vlade in notranji minister. Piran v seriji ni samo kulisa, ampak mesto takrat v Italiji, kjer so bivali v izgnanstvu Ante Pavelić in drugi ustaši, ker so jih v kraljevini obsodili na smrt.

Se pa Piran pojavi tudi v vlogi Hvara, in sicer v povezavi z dr. Antonom Korošcem, ki je bil na otok konfiniran, ko je zapustil vlado Kraljevine Jugoslavije in se zavzel za slovensko deklaracijo, ki je zahtevala nov mednarodni sporazum Slovencev, Hrvatov in Srbov, zaradi česar bi bila takšna država privlačna tudi za zamejske primorske in koroške Slovence. Koroščeva konfinacija se je končala s smrtjo kralja Aleksandra oktobra 1934.

Zgodovinski dogodki le okvir

Resnični zgodovinski dogodki so le okvir dogajanja, znotraj tega se plete napeta domišljijska zgodba. Druga sezona se začne šest let po dogajanju v prvi sezoni, v kateri Ante Pavelić (Bojan Navojec) in hadži Damjan Arsov (Toni Mihajlovski) skujeta zarotniški načrt. V pregretem ozračju družbenih in ideoloških vrenj se kariere podirajo in ustvarjajo, tajna združenja in ilegalne organizacije pa vodijo državno politiko. Medtem ko se narkokarteli spopadajo na ulicah, Beograd pretresa serija grozljivih ubojev do enega od najbolj znanih atentatov v 20. stoletju – na Aleksandra Karađorđevića.

Avtor Dragan Bjelogrlić je povedal, da so ta leta, od konca dvajsetih do začetka druge svetovne vojne, kamor je umestil trilogijo Sence nad Balkanom, v veliki meri določila, kakšno bo 20. stoletje v svetu in posebno na Balkanu. »Nekatere stvari neverjetno spominjajo na dogajanje danes, lahko vidite tudi korene tistega, kar danes živimo,« je Bjelogrlić povedal na novinarski konferenci v Sarajevu in se spomnil, da je prvič prišel na tamkajšnji festival leta 1998 kot verjetno prvi filmski ustvarjalec iz Srbije po vojni, predlanskim pa se je tam pojavil s prvo sezono Senc nad ­Balkanom.

Povedal je tudi, da bo imela druga sezona serije tako kot prva več vzporednih zgodb, ki se prepletajo in na koncu zlijejo v eno, skupni razplet. Dodal je, da so številni gledalci v prvi sezoni našli sebe, nekakšno vzporednico z lastnim življenjem, in da se bo to zgodilo tudi v drugi sezoni, ki jo bo ­mogoče ­gledati jeseni.

Prvo sezono Senc nad Balkanom so prikazali v vseh državah nekdanje Jugoslavije, ne pa tudi na Hrvaškem, verjetno zaradi prikaza Pavelića in ustašev. Zanimivo je, da so že v prvi sezoni nastopili tudi hrvaški igralci, v drugi sezoni pa jih nastopa kar deset.

Magnifico in Sestre

Za glasbo je tudi v drugi sezoni poskrbel Magnifico, prva epizoda se konča z nastopom Sester s pesmijo Barjak, ki ponazarja zgodovinske okoliščine v Evropi sredi tridesetih let. Bjelogrlić napoveduje tudi makedonsko pesem: »Od tretje epizode je v seriji tudi Makedonija, potem sem rekel, da bo to beograjska serija, ki bo imela slovenski in makedonski hit.« Sestre so artistke v nočnem klubu in kot Slovenka, Hrvatica in Srbkinja ponazarjajo Kraljevino SHS.

Prva sezona je ostala v spominu tudi po izvirni Magnificovi glasbi, kot ena od uspešnic je izstopala ­pesem Divna.

Druga sezona, spet kombinacija akcije in drame, skrivnostnosti in napetosti, bo vodila gledalce po nepozabnem blatnem naselju Jatagan mali do bleščečih dunajskih prizorišč moči, kjer je takrat živel mladi Josip Broz, ki ima v seriji pomembno vlogo. Glavna lika Tane (Dragan Bjelogrlić) in Stanko (Andrija Kuzmanović) sta ponovno v središču skrivnosti, ki lahko spremeni usodo Evrope.

Bjelogrlić je dobil zamisel za serijo, ki jo predvajajo tudi zunaj jugoslovanskega območja, ko je preučeval trideseta leta prejšnjega stoletja za film Montevideo. Takrat je, kakor je povedal, odkril ta drugi svet – »svet kriminala, korupcije, močnih političnih vplivov in vsega, s čimer se ukvarjajo Sence nad Balkanom«.