Resničnost je udarila industrijo sanj

Pomislek, da nas iz krize, v katero nas je pahnil koronavirus, lahko reši le kakšen superjunak, je v filmski industriji, ki trpi velike posledice pandemije, mogoče razumeti precej dobesedno. Pred vrati novega leta se je namreč nagnetlo precej franšiznih megauspešnic, s katerimi so studii v starem letu zaradi zaprtja javnega življenja odlašali. Zato je najbolj vroče vprašanje novega leta, kateri superjunak bo rešil filme o superjunakih.

Po svetu se vnema boj za gledalce med prikazovalci in studii, ki so zaradi zaprtja kinodvoran prestavili vse lani ­načrtovane premiere filmov v novo leto. Vsi ubirajo nove strategije. Čas predvajanja filmov v kinematografu je krajši, film je prej na voljo na pretočnih platformah. Premiere se dogajajo tudi simultano ali celo samo na spletu. V tej zgodbi potegnejo kratko prikazovalci, saj to ogroža reanimacijo zaradi zaprtja klinično mrtvih ­kinodvoran po svetu.

Taka strategija je tvegana na obeh straneh – tako kot kinodvorane ne morejo preživeti brez velikih franšiznih superjunaških pustolovščin, tudi superjunakov ne bi bilo brez kinodvoran, saj te z ustrezno tehnološko opremljenostjo skrbijo, da njihova superjunaštva pridejo do izraza.

Realnost je filmsko industrijo udarila s Tenetom Christopherja Nolana, edino megauspešnico, s katero je družba Warner Bros. lani tvegala v kinematografih, a ni dosegla pričakovanih rezultatov. Drugo strategijo je ubral Disney z akcijsko dramo Mulan, ki jo je ponudil naročnikom na svojem spletnem kanalu Disney + za 30 dolarjev (poleg naročnine). Kinematografi so film predvajali samo na območjih, kjer Disney + ni na voljo. Eksperiment ni uspel. Film, posnet za 200 milijonov dolarjev, je po podatkih Box Office Mojo prinesel v blagajne slabih 67 milijonov dolarjev.



Umiku bondiade Ni čas za smrt so sledile odpovedi vseh drugih filmov. (Bond bo, če bo vse po sreči, dočakal premiero skoraj natanko leto dni po načrtovanem začetku aprila lani.) Zato so bile konec leta vse oči uprte v Čudežno žensko, ki je za božič prišla naravnost iz leta 1984. To je bil zadnji poskus Warner Brosa, da bi rešil porazno leto. Tako je Čudežna ženska prvi film, predvajan v različici 4K Ultra HD na pretočni platformi HBO Max, na voljo naročnikom brezplačno, hkrati so ga predvajali tudi v nekaterih kinematografih po ZDA. Po dokaj uspešnem prvem koncu tedna se je navdušenje nad filmom poleglo (osip gledalcev je bil kar 67-odstotni) in Čudežna ženska se je z dobrimi 118 milijoni dolarjev dobička zasidrala na 13. mestu lestvice najuspešnejših filmov lanskega leta po blagajniških prejemkih. Znanstvenofantastični triler Tenet je vmes s 363 milijoni dolarjev zaslužka (po svetu) postal četrti najuspešnejši film lanskega leta (na prvem mestu je kitajska zgodovinska vojna saga Osemsto).

A zaslužki na spletnih platformah niti približno ne pokrijejo stroškov produkcije. Čudežna ženska bi na primer morala prinesti v blagajne 40 odstotkov več, da bi pokrila 200-milijonski proračun. To je samo z naročninami na HBO Max težko doseči. »Megauspešnice, kot je na primer prestavljena bondiada, po svetu prinesejo v blagajne milijardo dolarjev. Težko verjamem, da bi toliko zaslužili na spletnih platformah. Od prikazovanja v kinu studiu pripada 40 odstotkov dobička. Studio mora s filmom, v katerega vloži 200 milijonov dolarjev, zaslužiti več kot pol milijarde, da bi prišel na pozitivno ničlo. Ob tem, da so stroški marketinga običajno ločena postavka,« je povedal filmski kritik in publicist Simon Popek.

Vprašanje je, ali se novi sistem lahko obdrži dlje. »Hibridni sistem je po mojem mnenju v tej situaciji optimalen za vse. Zamik med kinopremiero in začetkom predvajanja filma na platformah za video na zahtevo je zdaj za nekatere studie tri tedne. V tem času blockbuster v kinu prinese v blagajne, kar prinese. Kdor prisega na ogled filma v kinu, si ga ogleda tam, drugi pa počakajo, da bo prišel na VOD,« je komentiral Popek.


 

Simultanka Warner Brosa

A veliki studio Warner Bros. ima nekoliko drugačne načrte. Razkril je svoj »enoletni plan«, ki predvideva simultano premierno predvajanje filmov v nekaterih kinodvoranah in na svoji pretočni platformi HBO Max. Model je trenutno omejen na ZDA, drugje naj bi njihove filme vrteli predvsem v kinih. S takim hkratnim predvajanjem si konglomerat prizadeva predvsem pridobiti čim več naročnikov na omenjeno novo platformo, ki se od ustanovitve lani bori s številkami. V ZDA je platforma HBO Max namreč brezplačno na voljo obstoječim naročnikom HBO, a kljub temu se je nanjo prijavila le tretjina med njimi.

Warner Bros. Pictures letos načrtuje vrsto »simultank«, med katerimi naj omenimo le najbolj pričakovane. Tom in Jerry bosta vstopila v filmski svet že februarja, marca bo na sporedu filmska predzgodba (prequel) Sopranovih z naslovom The Many Saints of Newark, konec maja bomo gledali boj fiktivnih titanov Godzilla proti Kongu, junija nadaljevanje grozljivke Priklicano zlo, za protiutež pa še muzikal Lina Manuela Mirande In The Heights (V višavah). Julija bo na vrsti nadaljevanje športne igrano-animirane uspešnice Space Jam, v kateri namesto Michaela Jordana ob risančkih nastopa LeBron James, avgusta se nam obeta nadaljevanje Odreda odpisanih, v katerem se bo Margot Robbie in Idrisu Elbi pridružil še silak v rokoborbi John Cena. Znanstvenofantastični roman Franka Herberta Dune bo na ogled oktobra, biografska športna drama King Richard (Kralj Rihard), v kateri Will Smith igra očeta teniških zvezdnic Serene in Venus, bo na vrsti novembra, eksperimentalno leto pa namerava Warner Bros. skleniti decembra z Matrico 4.


 

Meje Marvelovega vesolja

Najbolj ogroženo po mnenju poznavalcev je vesolje Marvel Cinematic Universe (MCU), saj franšiza studiev Marvel gradi svojo blagovno znamko na povezanih likih in medsebojno prepletenih zgodbah, ki jih je priporočljivo gledati v zaporedju. Oboževalci so kar desetletje čakali na to, da je Črna vdova, edina ženska v prvotni zasedbi Maščevalcev, dobila svoj film, potem pa je zaradi koronavirusa niso mogli videti. Enoletni zamik Črne vdove in zaustavitev produkcije v koronskem času bi lahko povzročila učinek domin na prihodnje naslove Marvelovega vesolja, so opozorili filmski poznavalci. Tako sta na čakanju tudi mojster kungfuja Shang-Chi in legenda desetih prstanov ter Cruella, zlobnica iz 101 dalmatinca, ki je končno dočakala del, posvečen samo njej, in bo konec maja strašila otroke. Šele jeseni bodo prišli v kina Večni (Eternals), znanstvena fantastika o rasi nesmrtnih bitij, ki so oblikovala našo zgodovino in ­civilizacijo.



V novem ciklu Zemlje okoli Sonca so v nizkem startu tudi uspešnice drugih studiev. Universal, ki jo je v starem letu še dokaj dobro odnesel z animirano serijo Troli: Svetovna turneja, ki je šla neposredno na spletno predvajanje aprila, je s premierami blockbusterjev, kot je F9 oziroma Hitri in drzni 9, kljub vsemu raje počakal na novo leto. Letos se bodo zvrstili še Paramountova grozljivka Tiho mesto 2 in eno od najbolj pričakovanih nadaljevanj filmske uspešnice Top Gun: Maverick, ki prihaja na velika platna 34 let po prvem delu in kar dve leti po prvotno načrtovanem izidu.

Sony Pictures za Ghostbusters: Afterlife načrtuje kinematografsko distribucijo junija, potem ko je bil film že dvakrat prestavljen, še pred letošnjim božičem naj bi izdali tudi novega Spidermana, ki še nima podnaslova.


 

Enih ni brez drugih

Če se bo hibridna strategija pokazala za učinkovito, se bo postavilo vprašanje, zakaj bi se veliki studii sploh še ukvarjali s posredniki, torej prikazovalci, če imajo prek spletnih platform neposredni dostop do občinstva.

Prikazovalci besnijo. Mediji poročajo o nenehnem zapiranju kinematografov po svetu. Oktobra je 70 znanih režiserjev in producentov, med njimi James Cameron, Martin Scorsese in Clint Eastwood, podpisalo javno pismo, v katerem so na ameriški kongres naslovili prošnjo za finančno pomoč malim in srednje velikim kinematografom. Po njihovi oceni je med njimi skoraj 70 odstotkov takih, ki bodo brez državne pomoči prisiljeni razglasiti bankrot. Izguba velikih blockbusterjev je za kinodvorane lahko velik udarec, saj si kino že z enim koncem tedna dobrega obiska uspešnice lahko pokrije stroške delovanja za več mesecev, pišejo ­poznavalci.

Naslednji pomislek, ki govori v prid kinematografom, je, zakaj sploh snemati nesramno drage franšize o superjunakih z najnovejšo tehnologijo in spektakularnimi posebnimi učinki (s katerimi kraljujejo tudi na oskarjih v tehničnih kategorijah), če jih potem ljudje gledajo na telefonih, tablicah in malih zaslonih, kjer ti presežki zbledijo. Visoka tehnologija, s katero so opremljene najmodernejše kinodvorane (3D, Imax …) in omogoča gledalcu optimalno avdiovizualno izkušnjo in potopitev v zgodbo, je vendar razlog, da so superjunaki pred dobrim desetletjem prevzeli Hollywood, razmišlja Guardianov kritik Ben Child. Razvoj ustvarjanja in gledanja filmov sta šla z roko v roki, pravi. V čem je torej smisel, če mojstrovine gledamo na domači televiziji? S tem, ko so veliki studii porušili dosedanje ravnovesje, torej da so velike uspešnice najmanj šest tednov ekskluzivno predvajali samo v kinodvoranah, preden so jih ponudili na spletnih platformah, so odprli Pandorino skrinjico, je prepričan Child.



Od dobička je torej odvisno, ali bodo studii, kot je Warner Bros., po enem letu res opustili simultani hibridni model in svoje filme spet ekskluzivno za nekaj mesecev vrnili v kinematografe. Prikazovalci so posvarili, da ko si bodo studii spet zaželeli predvajati megauspešnice na velikem platnu, kinodvoran morda ne bo več veliko.

Simon Popek ostaja realistično optimističen, »po mojem mnenju je to zgolj prehodno obdobje. V kino se bomo zagotovo vrnili, o tem sploh ne dvomim. Verjetno pa bomo stoodstotno zasedenost kinodvoran dočakali šele leta 2022 – če takrat ne bo novega virusa.«