V nadaljevanju preberite:

»To je film z zlobo, ki je ne boste pozabili. Čutili boste izgubo ljudi in sovražili boste, da so lahko ljudje tako okrutni. Če smo pozabili, kako nora je lahko vojna – ta film nas bo na to vedno opominjal,« je zapisala žirija pred dnevi končanega mariborskega festivala Dokudoc in filmu Mirana Zupaniča Sarajevo safari podelila glavno nagrado. Naslednja priložnost za ogled bo konec oktobra na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

Film je svetovno premiero doživel na festivalu dokumentarnega filma v Sarajevu, mestu, kjer so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja dogajala sprevržena in grozljiva dejanja. Poleg srbske vojske, prostovoljcev in plačancev je tam, pričata dva očividca v filmu, delovala še ena, maloštevilna in skrivnostna skupina. To so bili premožni tujci, ki so plačevali visoke zneske, da so lahko iz ostrostrelskih gnezd streljali na prebivalce. Film odpira nove dimenzije vojnih grozot in zločinov in je še pred premiero razburil regionalno javnost. A kot je povedal režiser sam, njegovo delo odpira več vprašanj, kot nudi odgovorov.

S filmom ste bili prvi, ki je javno jasno govoril o dejanjih, o katerih so že dolgo krožile urbane legende. Zakaj, menite, je to doslej ostalo na ravni javne skrivnosti?

Med ljudmi krožijo govorice o različnih temah, a diskurz se spremeni, ko nekdo odpre določeno temo v javnem prostoru. Potem ne gre več za govorice, ampak za javno razpravo. Očitno se je to zgodilo tudi s fenomenom lova na ljudi v Sarajevu. S pričevanji, ki jih vsebuje film, zlasti dveh oseb, ki sta bili v osebnem stiku s tem pojavom, smo odstrli zaveso in zdaj vsak dan srečujem ljudi, ki mi pripovedujejo, da so za safari že slišali. Morda se bodo oglasile tudi konkretne priče.