V nadaljevanju preberite:

Huldufolk – skriti oziroma nevidni ljudje so v islandski kulturi del vsakdanjega življenja. Čeprav jih nihče ne vidi, vsi vedo, da so tam. Skriti ljudje, o katerih svoj šesti celovečerni film snema Miha Hočevar, pa so nevidni nekoliko drugače. Obstajajo, a se zdi, da jih nihče ne opazi. Na obrobju, izgubljeni, ujeti v sistemske zanke, se znajdejo po svoje.

Policijski avto, parkiran ob odmaknjeni hiši na obrežju reke, napeljuje na črno slutnjo. »Ne dramatizirajte tako drastično, gospod,« z varne razdalje z odločbo maha stroga inšpektorica (Mojca Funkl) v družbi dveh policistov. »To je za vas drastično? Evo vam drame. Evo vam pravica, pa red, pa pravna država … še sebe bom!« ji s splava, na katerem stoji lična hišica, v odgovor kriči vidno pretreseni državljan Gutman - Guti (Blaž Šef), ki v življenju nima več česa izgubiti. Banka mu je vzela hišo, bivša žena pa življenje. V boju z birokratskimi mlini se mu ob bok postavi novi prijatelj Sig (Ólafur Darri Ólafsson) – prijazni velikan, tujec, s katerim sta se spoznala na nadvse bizaren način. Nekega dne sta se na rečnem bregu zbudila gola, drug na drugega priklenjena z lisicami. Sig s popolno amnezijo in brez potnega lista, Guti pa z meglenim spominom na pretep s skinheadi. S tem prizorom se novi film Mihe Hočevarja tudi začne.

Snemalno ekipo smo obiskali 22. dan snemanja, ki bo pri nas trajalo še enajst dni, predvidoma spomladi pa bo ekipa nekaj prizorov posnela še na Islandiji.