Koncert, ki ga ni bilo

Po sinočnji uradni otvoritvi festivala bi morala na plavajoči oder na jezeru Jasna stopiti člana dua Silence, Boris Benko in Primož Hladnik. Nova klavirja znamke Yamaha, v vrednosti več kot 150.000 evrov, sta prispela ob pol šestih popoldne, je dejal Hladnik, dvakrat so ju iz tovornaka dali na oder, obakrat se je ulil dež, zato so ju pospravili nazaj, ker je bilo tveganje, da se poškodujeta, preveliko. Kljub dobri vremenski napovedi, kljub mavrici, ki se je razpela čez jezero med obema deževnima plohama, so se morali organizatorji odločiti, da koncert odpovejo. Tako se je zamaknil tudi celotni razpored dogodkov.

»Seveda je težko, na ta koncert sva se intenzivno pripravljala, sploh zaradi specifične scenografije, a takšne stvari se dogajajo, je dejal Benko, Hladniku pa je bilo žal tudi zato, ker je festival posvečen njegovemu očetu in je ta koncert pričakoval na še posebej čustven način.

Filozofska melodrama

Po uradni slovesnosti, na kateri sta govorila župan Kranjske Gore Janez Horvat in direktor festivala Matjaž Javšnik, se je pred občinstvom, ki je sedelo na stiliziranih senenih balah, zavrtel kratki film Boštjana Hladnika Poljub, takoj za njim pa težko pričakovani znanstvenofantastični film Ederlezi Rising, nekakšna distopija prihodnosti, v kateri korporacija Edeerlezi Rising pošlje na misijo kozmonavta in za spremljevalko določi androida, žensko, ki izpolnjuje vse njegove ukaze, a samo navidezno.

Zgodba je filozofska melodrama o nemogoči ljubezni med androidom in človekom. V krajšem pogovoru pred projekcijo filma so se na odru zbrali sbrski režiser Lazar Bodroža, glavna igralka filma, sicer ameriška pornozvezdnica s srbskimi koreninami Stoya, ter slovenska igralca Sebastian Cavazza in Maruša Majer. Film je naredil iz »inata«, je povedal režiser, ker nihče ni mogel verjeti, da lahko s proračunom 250 tisoč evrov ustvari dober filmski izdelek, na koncu jim je uspel neobičajen, vizualno presežen umetniški film, nekakšen hibrid med Iztrebljevalcem, Solarisom in Odisejo 2001, ki je prepričal tako mednarodne žirije na festivalih kot tuje kritike.

Odkupilo ga je več resnih distribucijskih hiš, tako da bomo pri nas film lahko v uradni distribuciji najverjetneje videli šele leta 2019, po severnoameriških premierah.

Talent, preobrazba

Režiser, sicer eden najbolj mednarodno priznanih srbskih vizualnih umetnikov Lazar Bodroža, je dejal, da slovenskih igralcev ni vzel zaradi slovenske koprodukcije (film ni slovenska koprodukcija), kot se to običajno dogaja, ampak ker sta ga prepričala Marušin izjemni talent in sposobnost preobrazbe. Ne bi si mogel predstavljati boljše igralke za vlogo brezčutne, skoraj replikantske socialne inženirke korporacije Ederlezi Rising. Za Cavazzo je rekel, da je s svojo skoraj arhetipsko moškostjo idealen za vlogo astronavta Milutina, samotnega jezdeca v vesolju, na pomembni misiji, ki se mu, ko se znajde v vesoljski ladji sam z androidom Nimani (Stoya), zgodi nekaj nepričakovanega.

Kljub odpadlemu koncertu je bilo vzdušje ob jezeru prijetno, festivalsko, na prizorišču se je zamenjalo vsaj tisoč ljudi, vsaj tristo jih je zbrano spremljalo projekcijo Ederlezi Rising.

Direktor festivala je omenil tudi nepričakovane zdravstvene težave, ene od gostij festivala, ki je zdaj na opazovanju v bolnišnici... »Take stvari se pač dogajajo. Festival je živ organizem, ki prenese odločitve, ki niso všečne. Vedno se prisilim, da na vse skupaj pogledam z lepše plati: da bomo v koncertu Silence pač uživali naslednje leto.«