Dobra forma kratkih v katastrofalnem letu

»KatastroFeKK naj bo,« je tematsko izhodišče dorekla mlada ekipa društva Kraken, ki šesto leto organizira festival kratkega filma FeKK. Bil je januar in niti slutili­ niso, da se bo prerokba uresničila­ v presunljivih razsežnostih. Pa vendar je festival dočakal luč dneva in domislica je potrdila jasnovidno detekcijo prevladujočega ozračja, ki preveva tudi kratko filmsko formo.

Osrednji del festivala predstav­ljata dva tekmovalna sklopa – prvi FeKK Slo se osredotoča na nacionalno produkcijo kratkega filma, drugi, FeKK Yu, ima širši fokus in preverja kondicijo regionalne kratke forme. Letos so prejeli rekordno število slovenskih prispevkov, na razpis je namreč prispelo več kot 140 filmov. Med njimi veliko neodvisnih, ustvarjenih na raznih delavnicah, a številka še vedno priča o veliki produktivnosti domačih avtorjev, profesionalnih ali ljubiteljskih, je dobro bero komentiral Matevž Jerman, programski direktor, ki je za tekmovalni program izbral 27 najboljših.

Izstopa nekaj vrhunskih kratkih igranih filmov, ki so po lanski suši znova razveselili programerje. Domača sodobna produkcija se cepi v dve liniji; prva je institucionalna (v produkciji SFC, RTV, AGRFT), ki uspešno prodira tudi na mednarodne festivale. Potop v režiji Kristijana Krajnčana je tekmoval v Clermont-Ferrandu, Nihče ni rekel, da te moram imeti rad Matjaža Jamnika in The Right One Urške Djukić ter Gavriila Tzafkasa sta bila predstavljena v Cannesu, Igra Luna Sevnika pa v San Sebastianu. Drugo linijo krojijo neodvisni mladi cinefili, pri katerih je zaznati afiniteto do eksperimentalnega izraza, pri čemer je pri avtorjih, ki niso deležni institucionalne podpore, opaziti iskreno potrebo po ustvarjanju, je dejal Jerman.



»Ta dela variirajo od videastičnih, tako rekoč galerijskih instalacij z uporabo različnih tehnik in form, do poetičnih impresij, ki se predvsem ukvarjajo z intimo posameznika,« je poudaril selektor, ki v prispelih delih vendarle pogreša raznolikost v obravnavi odnosa med ­posameznikom in družbo.

Ta segment na festivalu nadomestijo dela Luksuz produkcije iz Krškega, ki že leta v duhu digitalne demokratizacije v okviru svojih filmskih delavnic producira družbeno angažirane dokumentarne filme. Zaradi kvantitete kvalitete so FeKKu letos dodali sekcijo Drugi val, v katero so vključili filme, ki bi jih bilo škoda spregledati, in avtorska imena, ki si zaslužijo omembo.
 

Čez mejo in dlje

Drugi tekmovalni sklop predstav­ljajo filmi iz regije FeKK Yu. Tu je opaziti večjo žanrsko raznolikost, saj so predstavljeni od animiranih, igranih, eksperimentalnih do dokumentarnih filmov, ki letos izstopajo. Novo produkcijo nekdanjega skupnega prostora gotovo druži dobro razvit smisel za humor, je razkril Matevž Jerman.



Program dopolnjuje izbor najboljših evropskih kratkih filmov, nominirancev Evropske filmske akademije, ki izstopajo po sporočilnosti. Selektorji in filmski kritiki so poudarili, da ti filmi odsevajo frustracije današnje družbe in intimne probleme, ki jih odtujeni posamezniki ne moremo razrešiti.

Da bi bil pregled sodobne produkcije kratkega filma še bolj reprezentativen, skrbi sekcija Vzhodno od raja, ki se ozre še dlje in ponuja pregled kratkih dokumentarcev iz Japonske, Kitajske in Rusije.
 

Kultna Ema Kugler in Ruben Östlund

Instant kult je avtorski fokus, rezerviran za mlajše avtorje, ki jim je uspel preboj, a je letos izjemoma posvečen izjemni avtorski moči režiserke Eme Kugler, katere ustvarjalna uporniška drža in apokaliptična tematika, ki navdihuje njena dela, se skladata z izbrano temo KatastroFeKK. »Ema Kugler, ki se pravkar spoprijema z deložacijo iz prostora Slovenskih železnic, kjer je v skoraj apokaliptičnih razmerah ustvarjala deset­letje, je spregledan biser v obči javnosti,« je prepričan Jerman. Na festivalu bodo prikazali njena zgodnja kratka dela.



V drugem hommageu se FeKK poklanja Rubenu Östlundu, legendi sodobnega umetniškega filma, s katerim se je festivalska ekipa spoprijateljila na motovunskem festivalu. Sledilo je povabilo na festival, ki ga je Östlund odklonil, saj je zaseden z montažo svojega novega celovečerca. Švedski režiser filmov Višja sila in Kvadrat je svojo strast do dolgih kadrov odkril ob snemanju smučarskih videov, eden teh bo prikazan na FeKKu, skupaj z drugimi filmskimi humornimi intimnimi katastrofami ter kratkometražcem Incident pred banko (2010), za katerega je prejel berlinskega zlatega ­medveda.
 

Kontemplacija konca

Koronska edicija festivala prinaša novo, posebej kurirano rubriko sodobnih kratkometražnih eksperimentalnih klasik svetovno priznanih avtorjev, Konec je blizu: Kontemplirajmo. V Kinodvoru bodo na ogled vizualne kontemplacije ob naravnih in človeško povzročenih krizah, od satelitskega prikaza Zemljine lepote, krhkosti, vremenskih pojavov in sil v režiji Nemca Felixa Diericha, Kalifornije v plamenih Američana Jeffa Frosta, futuristične velike povodnji Filipinca Lava Diaza do poetičnega popotovanja plastične vrečke v režiji Američana Ramina Bahranija – filma, opremljenega z naracijo Wernerja Herzoga.

V apokaliptičnem duhu je zastavljen tudi tematski program Evolucija katastrofe s kratkimi deli iz Slovenskega filmskega arhiva. Filmi, ki bodo predvajani s filmskega traku, prikazujejo alternative za preživetje konca sveta, kot so si jih zamišljali avtorji iz nekdanje Jugoslavije.



Kaj pa »quar-horror«, nov podžanr, ki se je oblikoval v času karantene? Je tudi ta našel svoje mesto na FeKKu? »Tudi takih filmov je bilo med prijavljenimi veliko, a smo se jim načrtno izognili. Kakovost produkcije namreč ni najboljša, poleg tega skoraj vsi ponavljajo isti vzorec – melanholičen dnevnik preživljanja časa doma,« je pojasnil Matevž Jerman. Res, kako hitro je nova sedanjost, ki nam jo je prinesel virus, prešla od fascinacije do enoličnosti ob spoznanju, da je v poenoteni kolektivni izkušnji redkokatera zgodba zanimiva.
 

ProFeKK

Jutri se bo začel še strokovni del festivala, ki bo k nam pripeljal tudi goste iz tujine, predvsem predstavnike sosedskih festivalov, kot je beneška Postaja Topolove, italijanski mednarodni festival kratkih filmov, dokumentarcev in scenarijev Lago Film Fest, avstrijski Vienna Shorts, hrvaška Kino Katarina in Tabor Film Festival ter britanski Film Labs in poljski Short Waves Festival.

V sredo bodo govorili o kinoprostorih, ki niso omejeni samo na kinodvorano. Številne domače in tuje gostje (da, razen ene izjeme so vse ženske) bodo predstavile različne primere inovativnega umeščanja filmske umetnosti v izbrane prostore, v vaseh in mestih.

Kako se znajti, ko je prostorov in predvsem filmskih festivalov preveč, bosta na eni od okroglih miz povedala distribucijska stratega Marija Milovanović iz agencije Lemonade Films in Wouter Jansen iz agencije Square Eyes. Govorili bodo tudi o uporabi kratkih filmov v izobraževanju.



Dogodki letošnjega festivala se bodo odvijali v letnem kinu Kinoteke in v dvorani, alternativna lokacija dogodkov, če bo dež in zaradi omejitve obiskovalcev v dvorani, bo na spletu. Filmi v tekmovalnem programu bodo v tem primeru dostopni na spletni strani festivala med 20. uro in polnočjo.