Za festivalske nagrade je v igri 48 filmov v štirih tekmovalnih kategorijah. V tekmovalnem programu celovečercev je tudi slovenska koprodukcija
Morena hrvaške režiserke
Antonete Alamat Kusijanović.
V številnih programih, v katerih bodo do 20. avgusta prikazali filme iz skoraj 60 držav, jih bo 18 na festivalu doživelo svetovno premiero, trije pa mednarodno.
Festival bosta odprli projekciji dveh domačih filmom
Deset u pola režiserja
Danisa Tanovića in omnibus
Pisma s krajeva svijeta, pod katerega se podpisuje filmski kolektiv Bistrik7 oziroma skupina režiserjev prve generacije kultnega predavatelja režije
Bele Tarra, piše na spletni strani festivala.
Mednarodna žirija
Za nagrado srce Sarajeva se bo letos potegovalo 48 filmov v štirih tekmovalnih kategorijah: igrani, dokumentarni, kratki in študentski film. Skupno se je na festival prijavilo 683 filmov, od tega 135 celovečernih igranih, 153 dokumentarnih, 245 kratkih in 150 študentskih.
V tekmovalni program celovečercev je selektorica
Elma Tataragić uvrstila deset filmov, med njimi tudi slovenski koprodukcijski film
Morena hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović. Film je na zadnjem festivalu v Cannesu prejel zlato kamero za najboljši prvenec, na festivalu v Pulju pa nagrado občinstva zlata vrata. Slovenska koproducenta družinske psihološke drame, ki bo imela v na festivalu regionalno premiero, sta SPOK Films in Staragara.
Španski igralec Benicio Del Toroje je prejel srce leta 2015. FOTO: AFP
V igri za srce Sarajeva – nagradili bodo najboljši film, režiserja ter igralca in igralko – so celovečerec črnogorskega režiserja
Dušana Kasalice Elegija lovora in madžarski film z angleškim naslovom
Things Worth Weeping For Cristine Grosan, ki bosta na festivalu doživela svetovno premiero, gruzijsko-britanska koprodukcija režiserke
Juje Dobrachkous z naslovom
Bebia, a mon seul desir, srbski film
Milice Tomović Kelti, avstrijsko-nemški film
Grosse Freiheit, ki ga je režiral
Sebastian Meise, ter kosovski film
Norike Sefa z angleškim naslovom
Looking for Venera.
Tu so še tri francoske koprodukcije: grško-francoska z angleškim naslovom
Moon,
66 Questions režiserke
Jacqueline Lentzou, kosovsko-francoski film z angleškim naslovom
The Hill Where Lionesses Roar v režiji
Luane Bajrami ter bolgarsko-francoski film
Women Do Cry, ki sta ga režirali
Vesela Kazakova in
Mina Mileva, piše na festivalski spletni strani.
Celovečerce bo ocenjevala mednarodna žirija v sestavi predsednica
Jasna Đuričić (Srbija),
Mike Cahill (ZDA),
Lili Horvat (Madžarska),
Eva Sangiorgi (Avstrija) in
Martin Schweighofer (Avstrija).
Slovenska filmska ustvarjalnost
Poleg koprodukcijskega doprinosa pri filmu
Morena se bo Slovenija v tekmovalnem programu predstavila še z dokumentarcem režiserke
Marije Zidar Odpuščanje, za nagrade se bodo iz Slovenije potegovali tudi kratka filma, študentski film in TV-serija.
Dokumentarni prvenec Marije Zidar, uvrščen med 16 filmov tekmovalnega dokumentarnega programa, bo v Sarajevu dočakal regionalno premiero, svetovno pa je imel na letošnjem dokumentarnem festivalu CPH:DOX. Observacijski dokumentarec o krvnem maščevanju, nastal pod okriljem produkcijske hiše Vertigo, je režiserka s kosovskim direktorjem fotografije
Latifom Hasollijem v obdobju petih let snemala v Albaniji.
Med izbranimi desetimi kratkometražci pa sta igrani kratki film
Kazenski strel režiserja
Roka Bička in animirani kratki film
Steakhouse režiserke
Špele Čadež. Oba filma bosta imela v Sarajevu regionalno premiero, svetovno pa na 74. filmskem festivalu v Locarnu.
Mednarodno premiero bo v sklopu 12 študentskih tekmovalnih filmov imel še kratki igrani film
Otava scenaristke in režiserke
Lane Bregar z zgodbo najstnice Loti. V programu Fokus, ki v Sarajevo pripelje filme iz regije, ki so že imeli premiere na pomembnih filmskih festivalih, pa bosta na ogled celovečerca
Sanremo scenarista in režiserja
Miroslava Mandića in slovenski koprodukcijski film
Oaza srbskega scenarista in režiserja
Ivana Ikića.
V sklopu programa Mreže festivalov jadranske regije se bo med šestimi izbranimi celovečernimi evropskimi filmi, ki težje pridejo do redne distribucije na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini ali Črni gori, za nagrado občinstva adriatic audience award potegovala italijansko-slovensko-francoska koprodukcija
Telesce, prvenec italijanske režiserke
Laure Samani.
Na koprodukcijski tržnici Cinelink se bosta predstavila drugi igrani celovečerni film
Vse, kar je narobe s tabo režiserke
Urše Menart in
Šterkijada režiserja
Igorja Šterka, na CineLink Work-in-progress pa film
Zbudi me režiserja
Marka Šantića.
Organizatorji so se letos odločili, da bodo v tekmovalni program uvrstili tudi televizijske serije. Nagrade srce Sarajeva bodo serijam podelili v šestih kategorijah, med 16 nominiranih serij se je uvrstila tudi slovenska kriminalka
Jezero, posneta po romanu
Tadeja Goloba v režiji
Matevža Luzarja in
Klemna Dvornika.
Na Talents Sarajevo – programu, ki predstavlja mlade perspektivne filmske ustvarjalce, pa sta med izbranimi 56 udeleženci režiserka
Lana Bregar in igralka
Eva Jesenovec.
Angelina Jolie in Brad Pitt sta se udeležila festivala pred desetimi leti. FOTO: Reuters
Častno srce Wimu Wendersu
Zvezdniškim imenom, kot so
Angelina Jolie,
Robert De Niro,
Oliver Stone, se bo letos pridružil nemški filmski ustvarjalec
Wim Wenders. Častno srce Sarajeva mu bodo podelili kot priznanje za izjemen doprinos k filmski umetnosti, v sklopu programa Posvečeno pa bodo prikazali tudi retrospektivo njegovih filmov. Režiser bo izvedel tudi mojstrski tečaj, na festivalu pa bodo pripravili še posebno projekcijo obnovljene različice njegovega filma
Hotel za milijon dolarjev, s katerim je leta 2000 na mednarodnem festivalu v Berlinu osvojil srebrnega medveda.
Wenders se na sarajevski filmski festival vrača deset let po prvem obisku. Leta 2011 je predstavil svoj 3D-film
Pina, celovečerni dokumentarni poklon legendarni koreografinji
Pini Bausch (1940–2009). Istega leta je predaval udeležencem programa Talenti Sarajeva, izobraževalnega programa, ki ga je sarajevski festival organiziral v sodelovanju z Berlinalom in njegovim programom Talenti Berlinala.
Wendersa najbolje poznamo po filmu Nebo nad Berlinom FOTO: Promocijsko gradivo
Festival je bil lani le v spletni različici
Filmski festival v Sarajevu, ki so ga osnovali leta 1995, še pred koncem štiriletnega obleganja mesta, z željo, da bi pripomogel k obnovi družabnega življenja v Sarajevu in mestu pomagal obdržati njegov kozmopolitski duh, je z leti postal glavno srečevališče filmarjev iz regije in širšega sveta. Prvi festival je privabil za tedanje razmere presenetljivo veliko ljudi, 15.000, ta številka obiskovalcev pa je z leti narasla na 100.000. Lani se je vodstvo zaradi pandemije covida-19 odločilo, da bo festival v celoti preselilo na splet. Letos je zgodba drugačna, festival bo, v veselje vseh ljubiteljev filma, ponovno potekal v živo.
Komentarji