Bohemian Rhapsody in Zvezda je rojena sta filmska dogodka leta

Letošnja filmska bera je zelo dobra. Precej filmov se ponaša bodisi s kakovostjo bodisi zaslužkom, nekateri z obojim, okusi pa so različni. Marvelov Črni panter (Black Panther) Ryana Cooglerja je imel nepričakovano veliko gledanost in s tem zaslužek, po drugi strani pa je navduševala z oskarjem nagrajena Oblika vode (The Shape of Water) režiserja Guillerma del Tora, ki je pokazala, kako različne so lahko ljubezni. Čisto nekaj drugega je Podedovano zlo (Hereditary), tako grozljiv film, da je občinstvo neredko bežalo iz kinodvoran.

Na začetku leta je bilo negotovo, kateri film bo dobil oskarja: Oblika vode ali Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing, Missouri) irskega režiserja in scenarista Martina McDonagha. Zmagal je prvi, drugi pa si je vendarle izboril dva oskarja. Za mnoge je to film, ki je letos naredil nanje najgloblji vtis. Junakinja je mama (veličastna Frances McDormand), katere hčer so posilili in ubili. Razočarana zaradi neučinkovitosti policije najame tri reklamne panoje zunaj mesta in na njih poziva k pravici.

Obupana – Nemška kinematografija ima vedno kaj pokazati in letos je to v svetovnem merilu izstopajoča Obupana (Aus dem Nichts), ki je prejela zlati globus za najboljši tujejezični film. Mlada Nemka se je poročila s Kurdom, ki je zaradi preprodajanja drog odslužil zaporno kazen, zakon in rojstvo otroka pa sta ga spremenila. On in sin umreta v terorističnem napadu in Nemka je prepričana, da so za tem neonacisti, kar se pozneje potrdi. Odlični nemški režiser turškega rodu Fatih Akin je naredil psihološko pretresljivo dramo, glavna igralka Diane Kruger pa je dobila zlato palmo v Cannesu.

Zamolčani dokumenti – Izjemen film, ki je hkrati zgodovinska lekcija, so Zamolčani dokumenti (The Post) Stevena Spielberga o vzponu časopisa The Washington Post v začetku sedemdesetih let, potem ko objavi zaupne uradne dokumente o vojni v Vietnamu.

Zvezda je rojena – Letos sta prišla v kinodvorane dva glasbena filma, o katerih so kritike deljene, občinstvo pa navdušeno. Zvezda je rojena (A Star is Born) v režiji Bradleyja Cooperja. Ta tudi igra izkušenega glasbenika Jacka, ki odkrije in se zaljubi v Ally (Lady Gaga), ki se je odločila, da bo pokopala sanje o pevski karieri, toda Jack jo prepriča o nasprotnem. Medtem ko je njena kariera v vzponu, njuna zveza razpada. To je Cooperjev režijski prvenec, v filmu tudi igra kitaro in poje.



Bohemian Rhapsody – Bohemian Rhapsody v režiji Bryana Singerja, ki je po svetu in pri nas tako kot Zvezda je rojena zelo priljubljen, govori o človeku, ki je verjel vase in svojo glasbo, ko ni nihče drug, kršil vsa pravila ter postal ena od največjih glasbenih ikon vseh časov. Govor je seveda o kultni zasedbi Queen in njegovem frontmanu Freddieju Mercuryju.
Zaslužki, ki jih ta glasbena filma dosegata, in tudi pričakovane nagrade (zlati globusi, oskarji) lahko pomenijo, da ju bodo razglasili za filmska dogodka leta. Bohemian­ Rhapsody je v manj kot dveh mesecih po premieri postal biografski glasbeni film z največjim zaslužkom v zgodovini filma.

Črni KKKlanovec – Nadpovprečen je tudi Črni KKKlanovec (BlackKkKlansman) Spika Leeja, ki govori o prvem afroameriškem policistu Ronu Stallworthu v Colorado Springsu, ki se v želji, da bi se dokazal, infiltrira v krajevni Ku Klux Klan s pomočjo židovskega prijatelja. S tajno nalogo želita ustaviti zloglasno organizacijo in narediti konec gibanjem, ki sejejo sovraštvo.

Roma – Zunajserijska je Roma reži­serja Alfonsa Cuaróna, ki je skoraj gotovo ne bomo gledali v kinih, saj jo je produciral spletni velikan Netflix. Nepredvajanje v kinih je bilo razlog, da takih filmov niso uvrščali na festivale, Romo pa ne le da so prikazali v Benetkah, ampak so jo tudi nagradili z zlatim levom. Film ima naslov po četrti v Ciudadu de Méxicu, v kateri je odraščal režiser in scenarist Cuarón. To je črno-bela drama v španskem jeziku, ki je doživela skoraj same odlične kritike. Prikazuje del življenja družine srednjega razreda in njihove gospodinjske pomočnice v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja.



Ko izgubiš vse – Ko izgubiš vse (Jusqu'à la garde) francoskega režiserja Xavierja Legranda, ki je dobil več nagrad, med drugim za režijo na festivalu v Benetkah, govori o ločitvi, družinskih problemih in psihični torturi.

Tiho mesto – Tiho mesto (A Quiet Place), ki ga je režiral John Krasinski, je triler o štiričlanski družini, ki je prisiljena živeti v popolni tišini. Da jih ne bi napadle skrivnostne sile, ki jih lahko najdejo samo, če jih tudi slišijo, je njihov vsakdan popolnoma prilagojen temu, da vse počnejo brez vsakršnega šuma. Njihovo gibanje je omejeno, sporazumevajo se v znakovnem jeziku, tudi otroka sta prisiljena v igro, ki poteka v čisti tišini.

Najljubša – Angleška kostumska drama Najljubša (The Favourite) grškega režiserja Jorgosa Lanthimosa je dobila dve nagradi na beneškem festivalu (veliko nagrado žirije in Olivia Colman za najboljšo žensko vlogo). Prikazuje tesno zvezo med kraljico Ano in njeno svetovalko Sarah Churchill (Rachel Weisz), vojvodinjo Marlborouško. Potem prispe na dvor nova služabnica, padla aristokratinja Abigail (Emma Stone), ki se skuša prikupiti kraljici, da bi se znova povzpela po družbeni lestvici. Nastopi ljubosumje, odnosi se spremenijo.

Hladna vojna – Hladna vojna­ Pawła Pawlikowskega je po pričakovanju ta mesec dobila tako imenovanega evropskega oskarja – nagrado za najboljši film Evropske filmske akademije, poleg tega še nagrade za režijo, najboljšo žensko vlogo (Joanna Kulig), scenarij in montažo. Zgodba se je ponovila, tudi Ida tega avtorja je leta 2014 dobila pet evropskih oskarjev. Pawlikowski je za Hladno vojno dobil tudi nagrado za režijo v Cannesu.

Hladna vojna se bo za tujejezičnega oskarja bržkone ostro spopadla poleg z Romo tudi s Tatiči režiserja in scenarista Hirokazuja Koreede o revni japonski družini, ki se je prisiljena preživljati z vsakodnevnimi majhnimi tatvinami. To je sočuten družbeno angažiran film, v Cannesu nagrajen z zlato palmo.

Stalinova smrt – Med boljšimi evropskimi filmi – odličnih letos ni bilo dosti – kaže omeniti vsaj še Stalinovo smrt (The Death of Stalin) škotskega avtorja Armanda Iannuccija, ki je dobil nagrado za najboljšo evropsko komedijo, Dog­mana Italijana Mattea Garroneja, Srečen kot Lazzaro (Lazzaro felice) Italijanke Alice Rohrwacher ...

Christopher Robin – Seveda je še veliko filmov, ki jih je vredno videti, med njimi Zbogom, Christopher Robin, ki ga vrti HBO, in Disneyjev Christopher Robin, ki vas bosta prežela z nežnostjo in ob katerih vam bo toplo ter hudo pri srcu.

Bergman – V zvezi s celovečerci je treba omeniti tudi kakovostne in vse bolj priljubljene celovečerne dokumentarne filme, ki jih v zadnjih letih uvrščajo v glavni festivalski tekmovalni program. Evropska filmska akademija je dokumentarne filme uvrstila v posebno kategorijo in za najboljšega razglasila film švedske avtorice Jane Magnusson Bergman: eno leto, eno življenje. Film spremlja najproduktivnejše leto Ingmarja Bergmana. Tudi ta izbira Akademije govori o različnih okusih, saj so bili v konkurenci verjetno kakovostnejši filmi.